Nova študija: Jajčniki po menopavzi niso "upokojeni", kot smo mislili
Menopavza naj bi pomenila "upokojitev" jajčnikov. Nova raziskava pa nakazuje, da ti po njej dobijo povsem drugačno, presenetljivo vlogo v telesu.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Menopavza velja za trenutek, ko naj bi se ženski reproduktivni sistem zaključil, jajčniki pa nehajo sproščati jajčeca in tako rekoč "odidejo v pokoj". Reproduktivna biologinja Francesca Duncan, pa s tem poenostavljenim dejstvom ni bila zadovoljna. Želela je razumeti, kaj jajčniki počnejo, ko nehajo izločati jajčeca.
Izkazalo se je, da to ni videti kot upokojitev, temveč bolj kot zamenjava poklica. Kaj to sploh pomeni?
Kaj so pokazale miši?
Nova študija, objavljena v reviji Molecular Human Reproduction, je pod drobnogled vzela mišje jajčnike v treh življenjskih obdobjih. Raziskovalci so uporabili sekvenciranje RNK, metodo, ki pokaže, kateri geni v tkivu so dejavni pri nastajanju beljakovin.
Pričakovano se je reproduktivna funkcija s starostjo upočasnila: starejše miši so imele manj foliklov in spremenjeno razporeditev tkiva. A "tovarna" se ni zaprla. Analize so pokazale premik od reproduktivne vloge k nečemu drugemu, imunsko obarvanemu delovanju.
V starejših jajčnikih so zaznali močno povečano navzočnost specifičnih imunskih celic, ki sicer skrbijo za obrambo telesa in uravnavanje vnetij. Z drugimi besedami, jajčnik po koncu reproduktivne dobe ne obmiruje, temveč kot kaže, prevzame vlogo organa, podobnega imunskemu, z vnetno dejavnostjo.
Podoben namig pri ženskah
Isti vzorec se je pokazal tudi v drugi, manjši Duncanovi raziskavi pri 28 ženskah po menopavzi: beljakovine, ki jih je proizvajalo tkivo jajčnikov, so se razlikovale med starostnimi skupinami. Če bi bili jajčniki po reproduktivnih letih res "nedejavni", tega ne bi smeli opaziti.
Ta študija pri ženskah še ni bila strokovno recenzirana, prav tako spoznanj z miši ne moremo neposredno prenesti na ljudi. Ker pa imamo podobno evolucijsko zgodovino, mišji modeli ponujajo dragocene namige, kam usmeriti nadaljnje raziskave, poroča portal ScienceAlert.
Zakaj je to odkritje prelomno?
"Te ugotovitve izpodbijajo predpostavko, da je jajčnik po reproduktivni dobi nedejaven, in nakazujejo, da pridobi novo, imunsko identiteto," zaključujejo raziskovalci.
Če se bo potrdilo, da jajčniki tudi pozneje vplivajo na telo, morda celo na staranje in delovanje drugih organov, bo to povsem spremenilo pogled na zdravje žensk v zrelih letih.
Poseben pomen bi to imelo za ženske, ki jim jajčnike preventivno ali zaradi bolezni odstranijo. Če ti organi po menopavzi še naprej opravljajo pomembno nalogo, potem njihova odstranitev morda le ni tako "nevtralna" za telo, kot je veljalo doslej. Za zdaj gre za zgodnjo znanost, ki pa odpira fascinantno novo poglavje o delovanju ženskega telesa.
