Koleno boli, oteka ali preskakuje? To so lahko znaki poškodbe meniskusa
Bolečina, otekanje, zatikanje in preskakovanje kolena so lahko znaki poškodbe meniskusa. Preverite simptome, vzroke, diagnozo in zdravljenje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bolečina v kolenu je pogosta težava in ima lahko številne vzroke. Če se ji pridružijo otekanje, občutek zatikanja ali preskakovanja kolena ter težave pri popolnem iztegu, je eden od možnih vzrokov poškodba meniskusa. Ta ni rezervirana le za športnike, z leti lahko meniskus postane manj odporen, zato je včasih dovolj že precej običajen zasuk kolena.
Poškodbe meniskusa sodijo med pogostejše poškodbe kolena. Pomembno pa je, da na podlagi bolečine ali pokanja v kolenu diagnoze ne postavljamo sami, saj lahko podobne simptome povzročajo tudi druge težave s kolenskim sklepom.
Kaj je meniskus in kakšna je njegova naloga?
V vsakem kolenu imamo dva meniskusa, notranjega in zunanjega. Gre za čvrsti hrustančni strukturi med stegnenico in golenico, ki med drugim pomagata blažiti obremenitve in prispevata k stabilnosti kolenskega sklepa.
Meniskus se lahko poškoduje nenadoma, denimo pri zasuku kolena, ko je stopalo na tleh. Takšne poškodbe so pogostejše pri športih, ki vključujejo hitre spremembe smeri, nenadno ustavljanje in obračanje.
Obstajajo pa tudi degenerativne poškodbe meniskusa, povezane s spremembami tkiva skozi leta. Ameriška akademija ortopedskih kirurgov (AAOS) pojasnjuje, da je lahko pri starejšem oziroma obrabljenem meniskusu za poškodbo dovolj že neroden zasuk pri vstajanju s stola.
Kakšni so simptomi poškodbe meniskusa?
Poškodba meniskusa se ne kaže pri vseh enako. Med pogostejše simptome sodijo:
- bolečina oziroma občutljivost v kolenu,
- otekanje in togost,
- občutek zatikanja ali zaklepanja kolena,
- težave pri popolnem iztegu ali upogibu kolena,
- občutek, da koleno popušča,
- pokanje, klikanje oziroma preskakovanje ob premikanju.
Pomembno je poudariti, da pokanje ali škljocanje kolena samo po sebi še ne pomeni poškodovanega meniskusa. Pri diagnozi zdravnik upošteva celotno sliko, način nastanka težav, bolečino, gibljivost in druge simptome.
Bolečina in oteklina se lahko pojavita z zamikom
Poškodba meniskusa ni vedno tako dramatična, da človek v trenutku poškodbe ne bi mogel več stopiti na nogo. Po navedbah AAOS lahko številni ljudje po poškodbi še vedno hodijo, pri športnikih pa se zgodi celo, da nadaljujejo aktivnost.
Otekanje in togost se lahko izraziteje pojavita šele v naslednjih urah ali dneh. Mayo Clinic navaja, da lahko predvsem pri manjši raztrganini mine 24 ur ali več, preden se razvijeta bolečina in oteklina.
Zato odsotnost velike otekline neposredno po nerodnem zasuku še ne izključuje poškodbe.
Meniskus se lahko poškoduje tudi brez očitne poškodbe
To je pomembno predvsem pri ljudeh srednjih let in starejših. Meniskus se sčasoma spreminja in postaja dovzetnejši za degenerativne poškodbe.
V takšnih primerih ni nujno padca ali športne poškodbe. Težave se lahko pojavijo pri globokem počepu, klečanju, dvigovanju težjega predmeta ali zasuku ob vstajanju.
Degenerativne spremembe meniskusa pa so lahko prisotne tudi brez izrazitih simptomov, zato sama ugotovitev spremembe na slikanju še ne pomeni nujno, da je prav meniskus vzrok vseh bolečin v kolenu.
Kako zdravnik ugotovi, ali je poškodovan meniskus?
Pregled se običajno začne s pogovorom o nastanku težav in kliničnim pregledom kolena. Zdravnik preveri mesto bolečine, gibljivost sklepa in lahko opravi posebne teste, pri katerih koleno upogiba, izteguje in obrača.
Rentgensko slikanje same raztrganine meniskusa ne pokaže, lahko pa pomaga izključevati druge vzroke bolečine, denimo spremembe na kosteh.
Pri akutni poškodbi meniskusa je magnetna resonanca najprimernejša slikovna preiskava za potrditev diagnoze, kadar je takšno slikanje potrebno. To navajajo tudi klinične smernice Ameriške akademije ortopedskih kirurgov iz leta 2024.
Ali poškodba meniskusa vedno pomeni operacijo?
Ne. Veliko poškodb meniskusa ne potrebuje takojšnje operacije. Odločitev je odvisna od vrste in mesta poškodbe, starosti, simptomov, aktivnosti posameznika ter tega, ali se koleno zatika oziroma zaklepa.
Pri nekaterih poškodbah zadostujejo počitek, prilagoditev aktivnosti in fizioterapija. V prvih dneh po akutni poškodbi lahko pri bolečini in otekanju pomagajo razbremenitev kolena, hlajenje, kompresija in dvig noge.
Posebej pomembna je razlika med akutno poškodbo pri sicer zdravem meniskusu in degenerativnimi spremembami. Pri degenerativnih poškodbah raziskave ne podpirajo rutinske artroskopske operacije pri večini bolnikov. Mednarodne smernice BMJ pri degenerativni bolezni kolena dajejo prednost nekirurškemu zdravljenju, pri katerem ima pomembno mesto ustrezno prilagojena vadba.
Pri določenih akutnih raztrganinah pa je operativno zdravljenje lahko potrebno. Kadar je mogoče, sodobne ortopedske smernice poudarjajo ohranitev čim več zdravega tkiva meniskusa.
Kdaj zaradi bolečine v kolenu k zdravniku?
Pregled je smiseln, če bolečina ali otekanje vztrajata, se stopnjujeta, ovirata običajne dejavnosti ali kolena ne morete normalno premikati.
Hitrejša zdravniška ocena je potrebna po poškodbi, če na nogo ne morete stopiti oziroma je bolečina zelo huda. Nujno pomoč pa je treba poiskati ob očitni deformaciji kolena ali izgubi občutka v nogi oziroma prstih.
Preskakovanje ali občasno pokanje kolena torej še ni razlog za sklepanje, da je meniskus poškodovan. Če se temu pridružijo bolečina, otekanje, omejena gibljivost ali občutek, da se koleno zatika oziroma popušča, pa je smiselno ugotoviti, kaj težave povzroča.