Jure Klobčar

Delodajalske organizacije po torkovem sprejetju zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v DZ ne bodo izstopile iz ESS, bodo pa v socialnem dialogu zadržane. Ob tem razmišljajo, ali prek državnega sveta sprožiti veto na zakon, načrtujejo tudi vložitev ustavne presoje.

Ne izstopajo iz ESS, a vladi napovedujejo “strogo spremljanje”

Kot je danes pojasnil glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, sicer tudi predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS), so se vodstveni predstavniki delodajalskih organizacij v torek sešli na sestanku, na katerem so se dogovorili, da kljub sprejemu zakona o obvezni božičnici ne bodo zaostrovali razmer in izstopili iz ESS, bodo pa do socialnega dialoga ostali zadržani. Aktivnosti v ESS so ob očitkih, da je bil zakon potrjen mimo sveta, okrnili minuli teden.

Je zdaj dokončno?

Poslanci odločili, obvezna božičnica že letos

"Vladi bomo gledali pod prste, da ne bo novih kršitev pravil o delovanju ESS," je dejal Gorenšček. Po njegovih besedah bodo tudi sodelovali pri zaključevanju obravnave odprtih vsebin, novih pa do konca mandata aktualne vlade ne pričakujejo več veliko. Če se bo socialni dialog še poslabšal, pa izstop delodajalcev iz ESS ni izključen, je poudaril predstavnik GZS.

Socialni partnerji bodo rešitve za zaostrene odnose iskali na izrednih sejah kolegija ESS, prva naj bi bila sklicana prihodnji teden. Zasedali naj bi, dokler ne bodo našli rešitve.

Možen veto v državnem svetu

Delodajalske organizacije se bodo medtem v petek v okviru interesne skupine delodajalcev v državnem svetu odločile o pobudi za odložilni veto na zakon, je danes napovedal Gorenšček. Izredna seja državnega sveta bi morala biti v tem primeru sklicana do torka prihodnji teden, je navedel.

Hkrati pa delodajalci načrtujejo vložitev ustavne presoje zakona. O tem tečejo posvetovanja z ustavnimi pravniki, od katerih bo odvisno, katere člene bi izpodbijali. Tudi to naj bi bilo znano do konca tega tedna. Pobudo za ustavno presojo bi sicer vložili po objavi zakona v uradnem listu, bodo pa pozorni, da ulovijo roke za morebitno zadržanje uveljavitve zakona, je razkril Gorenšček.

Je pa danes zavrnil torkovo poročanje TV Slovenija, da nekatere delodajalske organizacije razmišljajo o sprožitvi postopkov za referendum o zakonu. Zatrdil je, da o tem niso nikoli govorili. Posamezne sekcije ali zbornice naj bi se sicer za to lahko odločile, a v krovnih organizacijah o tem po njegovih besedah ne vedo ničesar.

Ustavna presoja na mizi

Ustavni pravnik Igor Kaučič je po navedbah nacionalne televizije sicer pojasnil, da se lahko interesne skupine odločijo za prvi korak na poti do referenduma, torej zbiranje 2500 podpisov. Če jim to uspe, pa DZ lahko nadaljnje postopke zavrne z argumentom o protiustavnosti takšnega referenduma, zakon namreč vključuje tudi davčne spremembe, pri katerih ustava referendum prepoveduje. Pobudniki bi se lahko nato pritožili na ustavno sodišče, ki bi moralo o zadevi odločiti v 30 dneh.

Če bi prišlo do tega scenarija, bi se lahko uveljavitev zakona zaradi časovnih rokov zamaknila v naslednje leto. V tem primeru bi morali božičnico izplačati za nazaj, zakon pa tega ne predvideva, je še navajala TV Slovenija.

Kaj prinaša sprejeti zakon

Poslanci so v torek podprli zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki prinaša obvezno božičnico v višini minimalne plače, ki bo neobdavčena in neoprispevčena, ob še neuveljavljeni pokojninski reformi zagotavlja letošnje izplačilo zimskega dodatka upokojencem, prenavlja pa tudi sistem t. i. normirancev, in sicer z zvišanjem praga za vstop in prihodkovnega pogoja za obvezen izstop iz sistema. Božičnica naj bi bila letos izplačana do 18. decembra, dodatek za upokojence pa do 19. decembra.