Marko Vavpotič

Najbolj vroče bo po njegovih besedah na primorskem, kjer lahko temperature dosežejo tudi do 34 stopinj Celzija, zaradi česar je Arso za jugovzhodno Slovenijo izdal rumeno opozorilo. Vročina se bo stopnjevala do nedelje, ko se bodo temperature nekako ustalile. V ponedeljek Gregorčič pričakuje osvežitev, a tudi sicer se bo srednja dnevna temperatura le približala 24 stopinjam Celzija.

Arso uvedel definicijo vročinskega vala

Gre za višje temperature od dolgoletnega povprečja, tudi zato so na Arso uvedli definicijo vročinskega vala. Slovenijo so razdelili na tri območja: primorsko, nižinsko osrednjo in vzhodno ter nekoliko višje predele, ter kot vročinski val določili obdobje treh zaporednih dni, ko je dnevna povprečna temperatura zraka nad določeno mejo, je pojasnila klimatologinja Katja Kozjek Mihelčič. Za primorsko je ta meja določena pri 25 stopinjah Celzija, za nižje predele pri 24 stopinjah in za nekoliko višje predele pri 22 stopinjah Celzija. Gre za dnevno povprečno temperaturo, ki zajema tudi jutranjo in večerno temperaturo.

V zadnjih letih po navedbah Kozjek Mihelčič na Arso ugotavljajo, da se število vročinskih valov povečuje. Če so bili pred letom 1990 maloštevilni in kratkotrajni, so prvega močnejšega zabeležili leta 2013, ko je termometer na letališču Cerklje pri Krki zabeležil 40,8 stopinj Celzija. Vroče je bilo tudi poletje 2022, ko so divjali gozdni požari na Krasu. Vročinski val je takrat trajal cel mesec, je spomnila klimatologinja.

Do leta 2100 bo temperatura višja za tri stopinje Celzija

Arso je pripravil oceno podnebnih sprememb, v kateri ugotavljajo, da bo temperatura v Sloveniji do leta 2100 narasla za okoli tri stopinje Celzija. Kozjek Mihelčič pričakuje več vročih dni in več tropskih noči, gre za noči, ko živo srebro ne pade pod 20 stopinj Celzija. Po nižinah je takšnih noči trenutno pet do deset letno, v prihodnjih desetletjih pa jih Arso pričakuje vsaj še enkrat toliko. Vročinski valovi "bodo normalne razmere, lahko pričakujemo tudi še bolj vroča poletja, kot smo jih doživeli doslej," je poudarila klimatologinja.

Bodite pozorni na bližnje

Zdravnica Ana Hojs je javnost v imenu Nacionalnega inštituta za javno zdravje pozvala naj bo pozorna na tiste, ki jih vročina najbolj ogroža. To so med drugimi starejše osebe, otroci, nosečnice in bolniki s kroničnimi, srčnožilnimi, obolenji dihal in ledvic, z duševnimi motnjami, nepokretni in z akutnimi stanji, je naštela. Ogroženi so po njenih besedah tudi ljudje s socialnoekonomskimi problemi, brezdomci, socialno izolirani prebivalci in ljudje prisiljeni delati na prostem.

Vročina vpliva na pregretje telesa, kar je mogoče preprečiti z odvajanjem toplote. "Zračimo v hladnih urah, uporabljamo senčila, ugašamo električne naprave, ki dodatno segrevajo prostor," je povedala Hojs. Do temperature 35 stopinj Celzija so učinkoviti tudi ventilatorji, nato pa le še klimatske naprave, je dodala.

Predlaga tudi izogibanje telesnemu naporu med najbolj vročimi urami dneva in uživanje lažje hrane v manjših obrokih. Odsvetuje pa uživanje alkoholnih pijač, zelo sladkih pijač in veliko kofeina, saj te zadeve iz telesa odvajajo tekočino. Dnevno mora človek zaužiti do poldrugega litra tekočine, v zelo vročih razmerah do dva litra, je spomnila Hojs. Za konec je pozvala še k posvetu z osebnim zdravnikom, če posameznik opazi stanje, ki je zanj nenavadno, ne mine ali se celo slabša.