Arhiv NTRC

Ob Slivniškem jezeru se selijo predvsem navadne krastače. Te se selijo iz gozda, kjer prezimujejo, do jezera, kjer se parijo in odlagajo jajčeca. Pri tem prečkajo nevaren cestni odsek med Gorico pri Slivnici in Drobinskim. Ob obnovi ceste pred leti so tam uredili podhode, kamor je treba dvoživke usmeriti. Člani ŠD Drobinsko znajo že dokaj dobro napovedati in presoditi začetek selitve dvoživk, zato so se ob napovedanem deževju odločili za postavitev zaščitne ograje. Upajo, da bodo uspeli glavnino dvoživk preusmeriti s ceste v podhode ter čim bolj zmanjšati število poginulih žab. Tudi voznike opozarjajo na selitev dvoživk in svetujejo večjo pozornost na tem cestnem odseku. Povožene dvoživke namreč predstavljajo oviro in nevarnost na cestišču.

V Kozjanskem parku za dvoživke še nimajo urejenih podhodov, zato jim že 23 let zapored s postavitvijo ograj preprečujejo prehod na nevaren cestni odsek. Živali nato ročno prenašajo čez cesto do ribnika, kjer dvoživke odlagajo jajčeca. Dušan Klenovšek iz službe za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor je povedal, da v Kozjanskem parku sicer še niso najboljši pogoji, da bi živali množično zapustile svoja prezimovališča v gozdu. »Čeprav je podnevi toplo, so noči izredno mrzle. Dvoživkam nočne temperature, nižje od 5 stopinj Celzija, ne odgovarjajo. Pri nas je na mestu prehoda v dolini celo mrazišče, kjer se temperature spustijo pod nič stopinj Celzija in v takšnih pogojih te živali ne bi preživele. Čakajo na dež in na toplejše temperature,« je pojasnil. In dodal, da sodelavci parka trenutno skrbijo le za varen prehod posameznih živali.

Slabo se jim piše

Klenovšek je še poudaril, da je prečkanje prometnic le ena od težav, s katerimi se dvoživke srečujejo v svojem življenju. Zaradi suše ter visokih pomladnih in poletnih temperatur se mlake, kamor žabe odložijo mreste, presušijo. Tako propade ves zarod. O ostalih razlogih za ogroženost teh živali, preberite več v Novem tedniku.

Foto: arhiv NT (SHERPA)

Preberite več v Novem tedniku