Profimedia

To pomeni, da se veliko ljudi, med njimi tudi veliko mladih, s tem izjemnim hobijem srečuje prvič. Pravzaprav je vrtnarjenje več kot hobi, je pravi način življenja. V ta namen smo pripravili nekaj enostavnih in kratkih napotkov, ki bodo pomagali vaše domače vrtičke spremeniti v rodne grudice.

Vrtnarjenje je odličen način za izživljanje svoje ustvarjalnosti, s katerim uredimo svojo okolico in zaživimo bolj zdravo življenje. Je vsestranski hobi, ki ima veliko pozitivnih učinkov, saj med drugim tudi niža krvni tlak in izboljšuje razpoloženje. 

Preberite tudi: 

• Čudovita rastlina, s katero ne boste imeli veliko dela
• Žafran je nekoč slovel kot zdravilo, danes kot začimba
• Bi morali ultrazvočne odganjalce krtov prepovedati?

Narava ima velik vpliv na zdravje in dobro počutje

Strokovnjaki so dokazali, da se v mirnem in zelenem okolju raven kortizola pri ljudeh zniža. Da bi uživali v vseh darovih, ki nam jih prinaša lasten vrtiček, pa moramo biti pripravljeni zavihati rokave in se nekoliko umazati, saj je za vzgojo zdravega vrta nekaj potrpežljivosti in osnovnega znanja nujnega.

Katere vrste rastlin so primerne za sejanje in sajenje v našem okolju in kako jih razporedimo v grede? Kako pravilno skrbimo zanje in za tla? Katero orodje je nujno in na katero se lahko vedno zanesemo? Ne glede na to, ali želimo zase in za svoje bližnje pridelati obilico domače zelenjave ali ustvariti cvetlični vrt, vreden Instagrama, se moramo držati nekaj istih osnovnih pravil. 

Shutterstock

Pripravite osnovni načrt

Prvi korak do zdravega vrta je dober plan. Označite si, kje želite imeti gredice, ob upoštevanju velikosti, oblike in lokacije svojega vrta. 

Uporabljajte visoke grede z bogato zemljo

Kakovostna prst je ključna za povečanje pridelka. Globok, organsko bogat substrat spodbuja rast zdravih in obsežnih korenin, ki lahko posledično dosežejo več hranil in imajo boljši dostop do vode. 

Nepogrešljivi pripomočki za vrtnarjenje:

*Rokavice

*Škarje

*Lopatka

*Motika

*Zalivalka ali cev z nastavljivim priključkom

*Velika posoda za zalivanje in presajanje

Najhitrejši in najbolj enostaven način, da zagotovimo svojim rastlinam s hranili bogato zemljo, je uporaba visokih gred. Tako vzgojene rastline lahko ustvarijo do štirikrat večji pridelek kot enaka površina na običajnih talnih gredicah. 

Vrt v visokih gredah je tudi veliko bolj enostaven za vzdrževanje in nam zato prihrani veliko časa. Ker rastline rastejo dovolj blizu ena drugi, izrinejo konkurenčni plevel, zato porabimo manj časa za pletje. Zaradi visoke postavitve pa je tudi zalivanje in pobiranje pridelkov učinkovitejše. Visoke grede natančno opredelijo, zamejijo in poenostavijo območje vrtnarjenja, ki ga je tako lažje nadzorovati in vzdrževati. 

Grede oblikujte v kupole, ne ravne ploskve

Oblika gredic je lahko zelo pomembna, še posebej če smo omejeni s prostorom, ki ga imamo na voljo. Visoke grede bodo še učinkovitejše, če bomo zemljo v njih nasuli tako, da bo v središču višja kot ob robovih. Čeprav se nam razlika v površini na prosto oko mogoče ne zdi očitna, nam takšen način oblikovanja grede nudi veliko več površine (tudi do 20 %) za sajenje ter boljšo izpostavljenost vseh rastlin soncu. Zelene rastline, kot sta na primer solata in špinača, so odlične za sajenje na robovih zaobljene grede.

Sadite v trikotniku namesto kvadratu

Vsak vrtnar si želi na prostoru, ki mu je na voljo, pridelati čim več zelenjave. Sadike zato razporejamo v obliki trikotnika (izmenični vzorec oziroma šahovnica) in ne kvadrata (pravokotne linije ena na drugo). Na vsako gredico boste tako lahko zasadili od 10 do 15 odstotkov več rastlin.

A pozor! Ključnega pomena je, da rastline, ki tega ne prenesejo, ne razporejamo preveč na tesno, saj v gneči ne bodo dosegle polne velikosti in pridelka. Če povečamo razdaljo med glavnato solato za le dva centimetra (z 8 na 10 cm), se njena masa skoraj podvoji. Prevelika gneča med rastlinami lahko povzroči tudi stres, zaradi katerega bodo bolj dovzetne za bolezni in napade žuželk.

Za dober izkoristek prostora poskusite plezalke

Ne glede na to, kako majhen je naš vrt, lahko izkoristimo navpični prostor in s tem občutno povečamo svoj pridelek. Rastline, ki potrebujejo veliko prostora, kot so paradižnik, fižol, grah, buče, melone, bučke in podobno, lahko gojimo v višino, podprte z rešetkami, ograjo ali količki.

Navpično gojenje zelenjave nam prihrani tudi čas, saj je obiranje in vzdrževanje hitrejše in učinkovitejše. Zaradi boljšega kroženja zraka je tudi manj verjetno, da bi te rastline prizadele glivične bolezni. 

Profimedia

Poparčkajte pravilno

Kombinirano sajenje združljivih rastlin je odličen način, da prihranimo prostor. Ena takih kombinacij je znana kot »tri sestre«. Gre za koruzo, fižol in buče, kjer robustna koruzna stebla nudijo podporo fižolu, buča pa prosto raste po tleh in zasenči konkurenčni plevel.

Združljive kombinacije so na primer: paradižnik, bazilika in čebula; listna solata in grah ali kapusnice; korenje, čebula in redkvice; pesa in zelena. Obstajajo pa še mnoge druge, o katerih se lahko pozanimamo, ko ustvarjamo načrt svojega vrtička. 

Čas je izredno pomemben

Zaporedno sajenje nam omogoča, da v eni sezoni na določenem mestu vzgojimo več kot en pridelek. Spretni vrtnarji z izkušnjami ali dobrim načrtom lahko na istem mestu pridelajo celo tri ali štiri pridelke na leto. Zgodnjemu pridelku listne solate lahko na primer hitro sledi koruza, nato še zelena in zimski česen.

Če se želimo poskusiti v vzgajanju zaporednega pridelka, se moramo držati naslednjih pravil: vedno uporabimo sadike, ne sejemo neposredno v gredico; izberemo hitro dozorevajoče sorte; med vsako zasaditvijo zemlji dodamo nekaj komposta.

10 vrst zelenjave za začetnike

Ni treba imeti vseh deset prstov zelenih, da pridelamo slastno svežo in domačo zelenjavo. Če izberemo te trpežne in hvaležne rastline, ki potrebujejo le minimalno vzdrževanje, smo na konju.

• Korenje: Pazimo le, da je substrat rahel in ne zadržuje preveč vode.
• Redkev: Podobno kot korenje. Pazimo, da ne sejemo pregosto.
• Kumarice: Potrebujejo obilico sonca in vode.
• Solata: Hitro raste in uspeva tudi v senci.
• Ohrovt: Ne mara vročine.
• Paprike: Rade imajo veliko sonca in visoke temperature.
• Stročji fižol: Obožujejo sonce.
• Rdeča pesa: Nekoliko bolj kisla in rahla zemlja.
• Bučke: Vlažna zemlja, polno sonce.
• Buče: Potrebujejo veliko prostora.

Cvetlične gredice

Z osnovnim poznavanjem vrst cvetlic in tehnik sajenja lahko ustvarite živahen vrtiček, ki vam ga bodo sosedje zavidali vse poletje. Katere rože je najlažje vzgojiti? 

Žametnica

Te male rumeno-oranžne cvetlice izvirajo iz Srednje in Južne Amerike. Preproste, lepe in trpežne rastline, ki uspevajo na sončni legi. Ko mine nevarnost pozebe, jih sadimo na prosto v razdalji od 15 do 30 cm.

Sončnica

Kdo ne pozna sončnic, ki se stegujejo visoko v nebo in nas razveseljujejo s svojimi bogatimi rumenimi kronami. Gre za eno bolj trpežnih rastlin, ki potrebuje le sončno lego in odcedna tla. 

Profimedia

Homulica

Nezahtevne in lepe trajnice z zanimivimi sočnimi listi in zvezdastimi cvetovi. Nanje moramo sicer nekoliko počakati, saj cvetijo šele v jeseni. Te lepotice, ki dobro prenašajo sušo, sadimo na sončno lego v odcedna tla. 

Mačja meta

Tudi če nimamo mačke, lahko uživamo v tej zanimivi in trpežni trajnici z aromatičnimi listi in krasnimi vijoličnimi cvetovi. Cveti izjemno dolgo in ne potrebuje veliko nege – po prvem cvetenju jo porežemo, da kmalu ponovno zacveti. Primerna je za sončne lege in odcedna tla.

Cinije

Trpežno pisano cvetje, ki nas razveseljuje vse poletje. Sicer nimajo posebnih zahtev, najbolj pa bodo vesele v hranljivi peščeni ilovnati prsti. Zaradi obilice sort so na voljo v mnogih barvah, oblikah in višinah ter so primerne tako za sajenje v balkonske lonce kot na prosto.

Vodenke

Vodenke so primerne za samostojne zasaditve ali v kombinaciji s fuksijami, begonijami, lepimi čeveljčki, visečimi lobelijami in zvončicami.

V naravi uspevajo v tropskem podnebju, a se te trpežne enoletne rastline dobro prilagodijo tudi drugačnemu okolju. Sadimo jih lahko na sonce, v polsenco ali senco in so na voljo v mnogih barvah. Cvetijo poleti in jeseni ter potrebujejo relativno vlažna tla. Opoldanske pripeke in dežja ne prenašajo najbolje.

Begonija

Mesnati bleščeči listi in rdeči, rožnati ali beli cvetovi so značilni za te vsestranske in izjemno priljubljene rastline. Sadimo jih na sonce, v polsenco ali senco, cvetijo pa poleti in jeseni. Ker ne prenašajo nizkih temperatur, jih sadimo šele v maju. Zelo dobro prenašajo sušo, nekoliko manj pa hude padavine.

Zajčki oziroma veliki odolin

Priljubljena okrasna rastlina izvira iz mediteranskega območja in zaradi velikih cvetov privablja večje opraševalce, ko so čebele, čmrlji in metulji. Najbolje uspevajo na sončni in polsenčni legi, v odcedni zemlji. Za daljše cvetenje jim odstranjujemo odmrle cvetove.

Portulak

Velecvetni portulak ali tolščak je počasi rastoča enoletnica z mesnatimi listi, ki cveti vse poletje. Sadimo ga na sonce v odcedna in peščena tla, zalivamo pa ga le poredkoma. Ker ne prenaša nizkih temperatur, ga na prosto sadimo šele konec maja. Najbolje uspeva v plitvih loncih in koritih. 

Vrtne marjete

Ene bolj razširjenih vrtnih cvetlic, ki jih zna poimenovati prav vsak. Da nas bodo s svojimi cvetovi nagrajevale celo poletje in še v jesen, jih sadimo na sončno lego, redno zalivamo in gnojimo. Rastejo hitro in bujno ter se ne bojijo dežja. Sadimo jih lahko tako v balkonske lonce kot v gredice. S škarjami redno odstranjujemo odcvetele koške.