Krokozmije – barvita tropska eksplozija v domačem vrtu
Krokozmija zaradi svoje izjemne fotogeničnosti pogosto krasi strani vrtnarske literature, saj je kot ustvarjena za poletje. Prav zato jo dokaj pogosto najdemo tudi v slovenskih vrtovih. Njena tropska privlačnost in preprostost pri gojenju poskrbita, da vrt žari v živahnih barvah vse do jeseni. A kljub temu njene številne potenciale še vedno premalo poznamo …

Krokozmije so trajnice z ozkimi, travnatimi listi, ki v milejših zimah tudi pri nas ostanejo zimzeleni. Njihovi listi in cvetovi spominjajo na majhne gladiole. Spadajo v družino perunikovk. Rod krokozmij, ki jih nekateri poznajo tudi pod imenom montbrecije, izvira iz Južne Afrike. Večinoma uspevajo južno od Sahare, nekatere vrste pa najdemo tudi na Madagaskarju.
PREBERITE TUDI:
Te južnoafriške trajnice so kot nalašč za poletno sezono v vrtu – v času cvetenja več tednov navdušujejo s svojo barvitostjo in privlačijo metulje. Večina vrst in sort ima oranžne cvetove, obstajajo pa tudi sorte z rumenimi ali rdečimi cvetovi. Nekatere odlikuje tudi listje v bronastih odtenkih.
Krokozmija (montbrecija) – Crocosmia 'Lucifer'
Verjetno najbolj razširjena, tudi nagrajena, sorta 'Lucifer' se ponaša s šopom širokih, pokončnih mečastih listov, ki so privlačni tudi v času, ko rastlina ne cveti. Njeni cvetovi so cevasti in ognjeno rdeči, na cvetnem steblu pa se odpirajo postopoma. Cvetijo od pet do osem tednov, od junija do konca avgusta. Njeni živahni cvetovi se spremenijo v semenske stroke, ki vztrajajo do jeseni in privabljajo lačne ptice.

Pogosto opisana kot najbolj prezimno trdna vrsta sorta 'Lucifer' dodaja tropski pridih vrtovom severnih zemljepisnih širin. Z vidika vrtnega oblikovanja je učinkovita pri dodajanju bodičaste teksture v pokrajino. Zacveti sredi poletja, cvetenje v nekaterih podnebjih nadaljuje v zgodnjo jesen. Briljantno rdeči cvetovi stojijo v vrstah na žilavih, elegantno ukrivljenih steblih, ki so popolni za rezano cvetje. Najbolj pridejo do izraza na zimzelenem ozadju iz iglavcev, v družbi dalij in kan s temnimi listi ali v kombinaciji s trajnicami, ki cvetijo modro – na primer afriška lilija (Agapanthus), preobjeda (Aconitum) ali bodoglavec (Echinops).
Ime Crocosmia izhaja iz grščine – krokos pomeni žafran, osme pa vonj. Ko posušene cvetove ali liste polijemo z vročo vodo, oddajajo vonj, ki spominja na žafran.
Vzgoja
Krokozmije so preproste za gojenje. Na trgu so na voljo v obliki čebulic ali gomoljčkov. Na vrt jih posadimo spomladi, ko se tla ogrejejo in mine nevarnost pozebe. Globina sajenja je od 7 do 10 cm, sadimo jih 15 cm narazen. Ustrezajo jim zmerno bogata tla s hranili, vlažna in humusna, vendar dobro odcedna. Najraje imajo sončna mesta, uspevajo tudi v polsenci. Ob dobri oskrbi in v toplih poletjih se krokozmije zelo hitro razmnožujejo. Širijo se v šopih. Razmnožujemo jih preprosto, z deljenjem.

Ko se enkrat dobro vraščene, krokozmije odlično prenašajo vroča poletja z malo padavin. Odlikuje jih visoka toleranca na sol, poleg tega so odporne proti objedanju srn in zajcev. V delih Slovenije, kjer so območja dolgih in hladnih zim ali žepov hladnega zraka, krokozmije pred zimo izkopljemo in shranimo na podoben način kot gomolje dalij in kan.
Primerne so tudi za gojenje v posodah – v tem primeru zrastejo nekoliko nižje, a jih je zato lažje prestavljati in pospraviti ob res hudih zimah. Krokozmije so zasajene v zbirki trajnic, trav in grmovnic v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, kjer že od leta 2012 uspevajo kot trajnice.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se