Profimedia

Pogled na živo rumene cvetove forzicije je po mrzli in sivi zimi še kako očarljiv. Drobni cvetovi, ki preplavijo veje, se bohotijo takoj, ko se temperature nekoliko povzpnejo, in tako v okrasnem vrtu ob žafranih, telohih, trobenticah, narcisah in drugih znanilcih krasijo med prvimi. 

Košata grmovnica

Forzicijo po navadi gojimo kot košato grmovnico, ki pa hitro pobegne v zrak, če je ne obrezujemo. Lahko zraste tudi do tri metre visoko. Forzicija je preprosta za oblikovanje in tudi za vzgojo. Ustrezajo ji dobro odcedna tla in sončna do polsenčna lega. Kot smo že omenili, je primerna za zasaditev žive meje, saj bo prenesla slabša tla in ekstremne vremenske razmere.

Od enega grma do žive meje

Forzicijo običajno razmnožujemo s potaknjenci. Pololesenele potaknjence z vrtnimi škarjami nabiramo ob koncu poletja. Ti imajo že rjavkasto lubje, a so še še zmeraj prožni. Primerna dolžina potaknjencev je od 15 do 20 centimetrov. Odrežemo mehki vrh in na vrhu pustimo dva para listov. Sadimo jih v lončke, ki smo jih napolnili z zemljo, pomešano s šoto, ali neposredno na rastišče še isti dan.

Forzicijo lahko razmnožujemo tudi v jesenskih mesecih z že olesenelimi vejami, ko grmu odpadejo listi. Izbiramo enoletne poganjke in naredimo rez pod kotom 45 stopinj. Nato odrežemo vrh pod ostrim kotom ter približno centimeter in pol nad popkom. Sadike naj bodo dolge 20 centimetrov.

Iz ene veje lahko pripravimo več potaknjencev, če jih bomo sadili kar na rastišče, jim zgotovimo zaščito pred vetrom in neposrednim soncem. Pred zimo sadike zaščitimo pred zmrzaljo. Korenine potaknjencev nato gnojimo od marca do julija, vsaj enkrat mesečno z večkomponentnim gnojilom.

Profimedia

Na Kitajskem velja za zdravilno rastlino

Na Kitajskem je najbolj razširjena Forsythia suspensa, za katero so raziskovalci potrdili, da njeni plodovi zmanjšujejo vnetni odziv v telesu. Ta se pojavi ob poškodbah, infekcijah ali zaradi prisotnosti kemikalij in stresa.

V forziciji so prisotne spojine lignane, ki zavirajo prekomeren odziv levkocitov in znižujejo koncentracije vnetnih mediatorjev na mestu vnetja. Lignani se s pomočjo črevesnih bakterij pretvarjajo v fitoestrogene, ki delujejo protirakavo, zato je forzicija za raziskovalce še posebej zanimiva in pomembna.

V zdravilne namene v tradicionalni kitajski medicini uporabljajo plodove. Z njimi zdravijo bronhitis, srčnožilne bolezni, glavobol in alergije. Plodove največkrat prodajajo v obliki kapsul ali posušene. Iz plodov nato skuhajo čaj, ki ga pogosto pripravijo s kovačnikom.

Preberite tudi:

• Na urbanem vrtu bomo kmalu zavihali rokave
• Da bo pridelek bogat, ne izpustimo nobenega zaščitnega ukrepa
• Priprava zemlje in setve na visoki gredi za optimalen pridelek

V kulinariki

Pri nas je najbolj razširjena vrsta Forsythia intermedia, ki je prilagojena rasti v zmernem podnebju Evrope. Ta vrsta ne tvori plodov, a so vseeno koristni njeni cvetovi. Ne uporabljamo jih sicer v zdravilne namene, lahko pa jih koristimo v kulinariki, a le za zmerno uporabo. Cvetove lahko potresemo po spomladanskih solatah, jih dodamo zavitkom ali iz njih pripravimo sirup. Odlično se podajo h kašam in prikuham, a še enkrat poudarjamo, da z njimi nikakor ni dobro pretiravati. Naj bodo raje za okras krožnika.

Profimedia