kraji.eu

##IMAGE-2553937##

Na pobudo Zavoda za turizem  v Novem mestu in s pisnim povabilom župana MO Novo mesto Alojza Muhiča smo se po dolgih letih v ponovoletnem času v tem tednu srečali turistični delavci in spregovorili o problemih, s katerimi se srečujemo.

V besedi bi želel izpostaviti samo en problem, ki ga očitno turistična dežela Slovenska želi časovno potisniti v temačni srednji vek. Podjetniki, podjetja, katerim je poslovna dejavnost prehrambeno in prenočitveno gostinstvo, so od 'državnih' birokratov, vse v skladu z zakonom, prejeli izjemno visoke cene za postavitev informacijsko-turističnih tabel v rjavi barvi z mednarodno priznanimi oznakami (skodelica; prekrižana nož in vilice; postelja). Gostinci, če želijo domačega ali tujega gosta v avtomobilu, kolesu ali na sprehodu zvabiti v svoj poslovni prostor, pač morajo imeti tudi te obcestne oznake. Omenjeni zneski niso v stotinah evrov, ti zneski - berite: računi, so v tisočih evrih na leto. Podjetnik pa potrebuje lahko od ene pa tudi do pet turistično-informacijskih obcestnih tabel.

Gospod Slavko Šeruga je predstavil še kako resnično zgodbo. Turizem na kmetiji Šeruga v smeri iz Novega mesta proti Šentjerneju je v čudoviti dolini in če ni oznake ob cesti, se popotnik pelje dalje in išče, sprašuje domačine. Vse lepo, če se srečata domačin iz kraja Ratež in gost iz sosednje Italije, ki oba govorita italijanski jezik. Italijanski gostje se bodo veselo pripeljali in uživali v kulinariki gospodinje Lili. Kaj pa, če eden govori slabo angleško in drugi sicilijansko, potem pa nastane problem. Gost še naprej se vozi in išče to s strani prijateljev priporočeno poslovno hišo. Kdor se trudi, tudi najde. Samo nasmeha ni več ob prihodu. Ob pozdravu Slavka, Lili in njihovih družinskih članov družine Šeruga, so nejevoljni gostje, ki jih povprašajo: ''Le zakaj nimate turistično-informacijske table vaše kmetije ob glavni cesti?'' Kako naj člani družine Šeruga odgovorijo, da bodo za postavitev dveh tabel morali delati en mesec in ves čisti prihodek dati za tablo ob cesti. Cekinčki jim ne priletijo po zraku, samo s trdim in strokovnim ter poštenim delom preživljajo sebe, vlagajo v obratna in osnovna sredstva. To je samo en primer. O tem so govorili tudi iz podjetja Dežman, apartmaji Ravbar ...

Turizem smo ljudje; lipov list je nas miselno popeljal v osamosvojitev; I feel Slovenija - Čutim Slovenijo. Kdo jo občuti? Vsak dan je manj kvalitetnih in strokovno podkovanih gostinskih delavcev v strežbi in kuhinji. Zakaj? Težki delovni pogoji, delovni čas in predvsem nizki mesečni prejemki. To je ogledalo slovenskega turizma, ki vsako leto bilančno napravi veliko izgubo. Bilanca uspeha ni bilanca finančnih prilivov in finančnih odlivov, ampak tudi naša turistična potovanja, turistični in poslovni izleti, aktivne in pasivne počitnice v tujini. In ko bo nekoč nekdo to statistično in metodološko predstavil, bo marsikaterega  t.i. politika zabolela glava, od kje se vsako leto povečuje državni deficit. Državljanke in državljani Sloveniji smo po enoti/osebi potovanj in koriščenja počitnic v tujini daleč na prvem mestu med vsemi državami Evropske unije. In sedaj želimo še tiste skromne turistične table odstraniti oziroma jih drago zaračunati.

Turizem so odprta vrata, o naših neumnostih berejo konkurenčne turistične dežele. Oni bodo želi, mi bomo pa 'modrovali' in na kamen posejali pšenično zrno.

Zrno na zrno - pogača, kamen na kamen - palača; turizem brez tujih gostov - pa slovenska pamet.

Leon Šuštaršič