Arhiv Lokalno.si

M. M.

M. M.

M. M.

»In kako daleč nas boste odpeljali?« smo vprašali v Srednjih Radencih, ko so nas skupaj s čolni in ostalo prtljago naložili na kombi. »Do Laz, vam bo dovolj, verjemite. Imate za slabe štiri ure veslanja,« je odgovoril g. Lindič, nam pa se je zdelo to premalo. Želeli smo preživeti dan na Kolpi in ga nagovorili, da nas je odpeljal še nekoliko dlje do Bilpe. Ura je bila 11. dopoldne, po vseh postankih za kopanje in premagovanju jezov, smo se na cilj vrnili nekaj pred 21. uro. Vidno utrujeni, predvsem pa zadovoljni in nasmejani po čudoviti soboti, preživeti v objemu zgornjega dela belokranjske lepotice.

Precej na hitro se nas je osem odločilo, da bi enega vročih vikendov preživeli v Beli krajini. Poklicali smo Tineta Lindiča, ki ima v Srednjih Radencih kamp in izposojo čolnov. Tovrstnih ponudnikov je ob reki še veliko, a vam svetujemo, da se za veslanje odločite bodisi med tednom bodisi si že precej vnaprej rezervirate čoln za vikend, saj je imel denimo le g. Lindič za minulo soboto okoli 200 rezervacij za kajake, kanuje in mini rafte.

A k sreči gneče na reki ni bilo opaziti. Kot omenjeno, so našo skupino odložili pri izviru Bilpe, dobili smo tri kanuje, vesla, čelade in rešilne jopiče, že prej so nam dali sode, v katere smo pospravili prtljago na suho, če bi se slučajno prevrnili. In se je začelo. Večina nas je bila prvič na takšnem podvigu, z bolj izkušenimi pa je že prej padel dogovor, da gre za rekreativni piknik na reki in ne športno tekmovanje. Veslanje je šlo kakšnemu čolnu bolje kot drugemu, a smo kmalu vsi ujeli nek tempo in za seboj puščali meter za meter Kolpe, nenehno ozirajoč se po čudoviti pokrajini okoli njene struge.

Za spust z otroci in za manj izkušene veslače je Kolpa idealna reka. Tudi v zgornjem delu so denimo izmerili toplih 24 stopinj Celzija, tako se je vsake toliko časa kdo od nas z veseljem prekucnil v vodo. Do cilja pa je bilo vsega po malem: konkretnejše veslanje v globlji reki, premagovanje ovir na plitkih odsekih, borba s številnimi jezovi (bobra zato, ker smo sprva potrebovali kar nekaj časa za odločitev, na katerem mestu bi bilo najbolj pametno, varno in najlažje prečkati jez s čolnom, potem zalet... in potem smo vseeno marsikje obtičali, nakar je sledil izstop in varna dostava čolna čez oviro), postanki na čudovitih osamljenih kamnitih plažah enkrat na levi in drugič na desni strani reke,… Vmes še postanek na enem od travnikov, kjer smo želeli speči čevapčiče in se okrepiti za nadaljevanje poti. Pa nas je zalotil lastnik in vprašal, če mislimo kar taboriti na njegovi zemlji. »Ne, kje pa. Veslali bomo naprej do Radencev, le jedli bi,« smo hiteli odgovarjati z obljubami, da bomo za seboj pospravili vsako smet. Domačin je malce pomislil in povabil enega od nas, da gre z njim do domačije po drva, saj je videl, da nimamo niti za žar. Zelo prijazna gesta, smo mu dali vedeti, on pa je le zamahnil z roko in rekel: »Kaj pa čem z vami!« In dal dovolj drv, da bi spekli jagenjčka.

Zadnji zamahi z veslom so bili vse težji in težji, Kolpa pa še vedno tako čudovita, da za vsakim »ovinkom« privablja vzdihe občudovanja. In smo pustili za seboj Prelesje, pa Sodevce, še nekaj veslanja in že smo bili nazaj na cilju. V Radencih imajo lepo urejen manjši kamp, Lindičevi pa nudijo tudi poceni prenočišča v skupinskih sobah, za kar se je odločila tudi naša skupinica, saj bi bil prevelik greh zapustiti prijazno Belo krajino, ko je bila pred nami še nedelja in nov dan kopanja.

Vsekakor priporočamo.

Galerija

Arhiv Lokalno.si