Že ko je Vidko Močivnik leta 2001 začenjal s kmečkim turizmom v svoji vasi Okroglice, pod Lisco in Lovrencom, je razmišljal, da bi razširil ponudbo tudi z zimskim turizmom, s smučiščem.

Ker je prej veliko investiral v izgradnjo in obnovo zgradb, je smučišče počakalo vse do letošnje zime. S pomočjo sosedov in prijateljev je že pred tremi leti opravil zemeljska dela, odstranil grmičevje, štore in pobral z dobrih dveh hektarjev travnikov tudi kar precej kamenja. Posekal bo le še nekaj dreves. Tako je nastalo prijetno, nezahtevno družinsko smučišče, primerljivo denimo z Uniorčkoma na Rogli.

Vidko je izsekal tudi kakšnega pol hektarja gozda v strmini nad vrhom družinskega smučišča. Ko bodo vlečnico napeljali tudi do vrha tega pobočja, bo smučišče ponujalo še več zadovoljstva manj zahtevnim nedeljskim smučarjem.

O umetnem zasneževanju zaenkrat pri Močivniku še ne razmišljajo, ker se zavedajo, da je to povezano s precejšnjim finančnim vložkom. Tega denarja še ni videti, čeprav je seveda tudi vprašljivo, ali bi bilo na nadmorski višini okrog 500 m sploh smiselno razmišljati, kako drugače razširiti zimsko turistično ponudbo.

Letošnja zima je radodarna s snegom in s prijateljem, sovaščanom Janijem Gorjupom, ki se je sicer preselil na bližnji Razbor pod Lisco, sta se odločila, da izkoristita "od boga dano" dobrino – naravni sneg. Jani je napeljal okrog 200 m dolgo vlečnico, ki obratuje s pomočjo njegovega traktorja.

Na smučišču Turistične kmetije (TK) Močivnik so smučarji sami steptali okrog 30 cm debelo snežno odejo in starši s svojimi naraščajniki brezplačno veselo ob popoldnevih dričajo po pobočju. Jani skromno pravi, da ima le okrog 30 evrov stroškov za nafto na teden. Smučanje in uporaba vlečnice je na lastno odgovornost.

Vsi se veselijo napovedi, da bo še snežilo in da bo vreme "pravo", se pravi, da bodo temperature dovolj nizke še vsaj kakšen teden. Gre za pomemben dosežek Okrogličanov, če pomislimo, da se na smučišču 948 m visoke Lisce navkljub obnovljeni vlečnici nič ne dogaja, da ne obratuje, neuradno, ker sevniški zavod KŠTM, ki upravlja z njo in je vanjo vložil precej davkoplačevalskega denarja, ne uspeva zadostiti strogim predpisom za žičničarje.

Na TK Močivnik gostom sicer postrežejo v treh prostorih: v glavni jedilnici (za okrog 60 oseb) in spodnji jedilnici (80 oseb), ob lepih, toplejših mesecih pa je za približno dva avtobusa ljudi prostora na pokriti terasi, kjer je tudi lep razgled daleč naokoli.

Pri Vidkotu, kot po domače imenujejo TK Močivnik, pa so se že dostikrat izkazali s pogostitvami večjega števila gostov, bodisi obiskovalcev rastišča encijana na Lovrencu ali vsakoletne proslave ob spomeniku med NOB padlim kurirjem.

Vse bolj pogosta so slavnostna kosila, razne obletnice in druga srečanja, pot v njihovi turistični ponudbi pa si šele utirajo poroke v domači kapeli. Urejeno parkirišče pred domačijo omogoča tudi dostop z avtobusom. Na voljo so tudi igrala za najmlajše obiskovalce.

S kmetije Močivnik ne boste odšli lačni in žejni. Postrežejo suhomesnate izdelke, obilje drugih mesnih dobrot, domač kruh, smetanove štruklje, potice in še marsikaj okusnega. Posebne pojedine pripravijo v času domačih kolin, na martinovo in ob božičnih praznikih. Seveda pa so poskrbeli tudi za dobro kapljico. Oddiha potrebnim obiskovalcem nudijo štiri lično urejene dvoposteljne sobe in manjši apartma s čajno kuhinjo. Kdor enkrat pride k Močivnikovim, se rad vrne še kdaj. Poleg pretežno domačih gostov se najde tudi kakšen tujec.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista