Arhiv Štajerskega Tednika

»Martinovanja so priložnost, da se vrnemo v preteklost. V čas, ko je martinovo pomenilo nekaj drugega. Na podeželju je bil to čas, ko se je delal obračun letine in poravnavalo odprte obveznosti. Martinovanja pa so tudi v znamenju kulinaričnih dobrot. Sodobno martinovanje zajema gos, a vedeti moramo, da so na martinovo mizo v preteklosti postavljali predvsem tisto, kar so imeli. Gosi so bile prisotne le v Prekmurju in Posavju, drugje so postregli z raco, petelinom ali puranom. Na Primorskem je bil izjemno priljubljen vinski toč s polento, v Goriških brdih so poznane kuhane hruške, fuje … Skratka cel spekter jedi, ki so jih imele na voljo gospodinje. Omeniti velja tudi kostanj in kakije, ki dozorevajo v tem času.«

Slovenska vina na elitnih vinskih kartah

Priznani sommelier tudi pravi, da je bilo v preteklih letih veliko narejeno na področju dviga kulture pitja. »Kljub temu menim, da moramo na področju konzumiranja žlahtne kapljice še veliko storiti.« Slovenija s svojimi vini vse bolj stopa ob bok najbolj kakovostnih vin na svetu. »Vina naših vinarjev se redno uvrščajo v sam vrh mednarodnih tekmovanj. Marsikatero vino je našlo mesto na vinskih kartah elitnih restavracij po vsem svetu, a smo še vedno nepoznani kot vinska dežela. To, da se slovenska vina pojavljajo v tujini, gre pripisati predvsem neutrudnim vinarjem in vinskim kletem, ki poleg skrbi za pridelavo vin veliko truda vlagajo tudi v predstavitve. Bi pa lahko veliko več k prepoznavnosti Slovenije kot vinorodne dežele pripomogla tudi država,« meni Valentin, ki seveda pozorno spremlja vse vinske trende.

Preberite več v Štajerskem Tedniku