Arhiv NTRC

»Smo majhni, a vendar imamo pravzaprav bistveno več kot veliki,« je poudarila, ko sem jo vprašala, zakaj ima rada domače okolje. »Živimo v objemu neokrnjene narave – gozdov Konjiške gore, vinorodnih Škalc, pod obronki Pohorja, ob reki Dravinji – kar omogoča zdravo in aktivno preživljanje prostega časa, imamo pitno vodo in svež zrak, izjemno lepo urejeno mesto in podeželje. Imamo dobre šole, vrtce, gimnazijo, zdravstveni dom, dom starejših občanov, urejeno športno in drugo pomembno infrastrukturo, izjemen geostrateški položaj blizu vsega, bogato kulturno dediščino in izročilo, ki živi v ljudeh, dejavnih v številnih kulturnih, humanitarnih, športnih društvih ...«

Najboljše stvari so tri

Nekoga, ki bi konjiško občino obiskal prvič, bi peljala na tri konce, saj so najboljše stvari vedno tri. »Skupaj bi se sprehodila skozi staro mestno jedro, ki vedno navduši. S potočkom, ki stari konjiški trg deli na pol, in z lepo urejenimi trškimi hišami pastelnih barv, ki jih na sprehodu lahko občudujemo kot umetniška dela v galeriji. In legende ter zgodbe, ki jih je tu polno na vsakem koraku – o konjiškem zmaju, Gospodični, Zajckloštru … «

Zatem bi se, kot pravi, odpravila v vinorodno območje Škalc. »Ko človek vstopi v to galerijo vinogradov, ne more verjeti, da je le nekaj korakov od mestnega vrveža. Lepo urejeni vinogradi, okrašeni z vrtnicami, edinstvena Vinska klet Zlati grič z apartmajsko hišo, gostilno in igriščem za golf z devetimi luknjami so pravo presenečenje za nepripravljenega obiskovalca. In seveda vrhunska kapljica, po kateri smo znani – konjičan ali konjiška penina bi bila najprej v kozarcih teh gostov, ki bi jim želeli prvič predstaviti najbolj prepoznavne okuse vin tega območja.«

In na koncu bi se ustavila še v Žički kartuziji, nekdanjem kartuzijanskem samostanu, ki v Dolini svetega Janeza Krstnika že od 12. stoletja pripoveduje nenavadne zgodbe. »Ko človek pride tja, ima občutek, kot bi se znašel v neki drugi razsežnosti in kot bi čas dobil drugačne lastnosti. Z novo pomično streho, ki jo je dobila v letu 2022 in ki je bila do danes nagrajena s praktično vsemi arhitekturnimi nagradami, ki na tem področju obstajajo, je bil postavljen nov mejnik v njeni zgodovini in so bile odprte številne nove priložnosti,« pojasni Tjaša.

V povezovanju je moč

Pred 15 leti je prevzela vodenje konjiškega turističnoinformacijskega centra. Pravi, da je izziv sprejela z veliko odgovornostjo in hvaležnostjo. »Delati za svoj kraj, ki ga imaš rad, je privilegij. Z ekipo dobrih sodelavcev skušamo s prepletanjem naših dejavnosti ustvarjati kulturno-turistični utrip v občini, ki v prvi vrsti zagotavlja visoko kakovost življenja za domačine, hkrati pa obiskovalcem daje prijeten občutek, da so prišli v kraje, kjer vlada dobro vzdušje in kjer se ljudje lepo razumejo. Na področju turizma smo z roko v roki z Občino Slovenske Konjice ves čas sledili obnovi kulturne dediščine in vzporedno razvijali vsebine, ki smo jih naseljevali med obnovljene zidove.«

Ob tem sogovornica dodaja, da niso zanemarili pomena povezovanja in promocije. Konjiška občina je že 20 let članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije, povezuje se tudi s sosednjimi občinami Zreče, Vitanje in Oplotnica. »Župani se zavedajo, da sta v povezovanju moč in priložnost za uspeh. V letu 2016 smo se omenjene občine povezale v skupno Turistično destinacijo Rogla-Pohorje, pripravile prve strateške dokumente in od leta 2017 smo uspešno na skupni poti. Postali smo ena od 36 vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji, s tem relevanten sogovornik Slovenske turistične organizacije in pomemben akter na področju slovenskega turizma.«

V svetovnem vrhu

Kar dvakrat se je destinacija Rogla-Pohorje uvrstila med sto najbolj trajnostnih destinacij na svetu, prejela je znak Slovenia Green Destination Gold, nekateri ponudniki so prejeli certifikat Slovenia Green v različnih kategorijah. »Naša destinacija obiskovalce vabi s sloganom razišči, občuti, užij. Smo odlična alternativa za pobeg iz vsakdanjega stresnega vrveža v zeleno, pristno, prostrano naravo, med mistične zgodbe, ki jih pripovedujejo izjemni objekti kulturne dediščine in bogato izročilo naših prednikov, smo destinacija odlične kulinarike in vin, prijaznih ljudi, nepozabnih razgledov, termalnih in smučarskih užitkov in celo poglobljenih zgodb o vesolju. Pri nas gost smuča, plava, hodi tudi med krošnjami dreves, teče, kolesari, krplja, igra golf, lovi ribe ... Skratka, smo zelena in trajnostna destinacija za aktivno preživljanje prostega časa ter poglobljeno doživljanje bogate zgodovine ter izjemne kulturne dediščine.«

Kot bi šel h krojaču

Zaveda se, da današnji gost oziroma turist želi predvsem doživetja in na lastni koži čim bolj pristno občutiti destinacijo ter se vključiti v lokalni utrip. »Raziskati želi skrite kotičke, objekte kulturne dediščine in se poglobiti v lokalne zgodbe. Pogosto se odloča za namestitve, ki nudijo udobje in visoko raven storitev. Prav tako ceni interakcijo z lokalnim prebivalstvom, da lahko bolje razume in doživi kulturo okolja. Ne želi vnaprej pripravljenih programov, želi, da ponudnik sledi njegovim željam. Kot bi šel h krojaču, ki ti vzame mere in nato čisto zate ukroji obleko. Sodoben gost je radoveden, odprt in zahteven. Kar je dobro, saj nas to sili k nenehnim izboljšavam ponudbe.«

Kartuzijanske vrednote

Zelo rada dela z ljudmi. Ustreza ji tudi, da se pri delu sooča z različnimi idejami, pogledi, vizijami, saj se ob tem marsikaj nauči. »Menim, da smo z dobro osebno komunikacijo v naši destinaciji vzpostavili prijetno vzdušje in pošten model sodelovanja. V svoji magistrski nalogi sem obravnavala kartuzijanske vrednote kot temelj inovativnega modela razvoja podeželske turistične destinacije, Osnovna ideja je bila, da bi trajnostno zgodbo celotne Turistične destinacije Rogla-Pohorje veljalo graditi na evropsko prepoznavni zgodbi meniškega reda kartuzijanov iz Žičke kartuzije in njihovih vrednotah. Že v 12. stoletju so živeli trajnostno, v stiku z naravo, samooskrbno, bili so družba brez odpadkov. Odlikovale so jih tudi skromnost, poštenost in pridnost. Takšna destinacija bi morala biti vzdržna z okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika.«

Ponosna je, da so odgovorni to idejo vzeli za svojo in jo na področju trajnostnega razvoja tudi sistematično razvijajo in vključujejo v ponudbo.

In komunikacija?

Delo z ljudmi v turistični panogi se je v zadnjem času v veliki meri preselilo na splet oziroma družbena omrežja. To je, kot poudarja, prineslo velike spremembe v komunikaciji. »Komunikacija je postala zahteven izziv. Na spletu so izklopljeni vsi filtri, ki jih sicer vzpostavlja komunikacija na štiri oči ali glas po telefonu – ljudje imamo na spletu naenkrat občutek, da lahko rečemo vse, zmerjamo vse in vsakogar, se skrivamo za lažnimi profili in ne pomislimo na škodo, ki smo jo s svojim ravnanjem povzročili drugi strani. To se mi zdi največji izziv tega časa.«

Priznava, da jih veliko dela čaka tudi pri oblikovanju stabilne in formalne destinacijske upravljavske organizacije, ki ne bi temeljila zgolj na pogodbah med občinami in na dobri volji aktualnih županov ter zaposlenih na področju turizma, temveč bi na daljši rok zagotavljala celovito promocijo in razvoj turizma celotne destinacije. »To se ne zgodi čez noč, terja ogromno usklajevanja in sklepanja kompromisov na različnih ravneh odločanja. Upam, da bomo sčasoma znali uresničiti tudi ta skupni cilj.« 

Portret si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 14. avgust 2024!