Arhiv Štajerskega Tednika

Majhne elektronske napravice, ki jih je moč pospraviti v žensko torbico in vsak srednje velik žep, so globalno tržišče začele osvajati po letu 2007 in so iznajdba, ki je najhitreje preplavila svet. „Noben drugi izum v zgodovini človeštva se ni razširil v tako kratkem času po celem svetu in da je vključen v vse pore našega življenja,“ je dejala profesorica sociologije in pedagogike Marija Baškarad, ki je na temo epidemije pametnih telefonov nedavno predavala v ptujski Špajzi modrosti. Zaposlena je v šolski svetovalni službi na Osnovni šoli Duplek.

Multifunkcijska napravica, ki nas neprestano spremlja

„Nekateri pametni telefon primerjajo z malim švicarskim nožem, ker je multifunkcijski. V njem imamo računalnik, telefon, fotoaparat, kamero, snemalnik zvoka, video igre … Ta super računalnik ves čas nosimo s seboj. S pametnim telefonom še najmanj telefoniramo, v bistvu z njim večinoma počnemo vse drugo. Vešči dela s pametnim telefonom so že majhni otroci. Uporabnike pametnih telefonov daje občutek, da jih morajo imeti ves čas ob sebi in biti vseskozi dosegljivi – da ne bi slučajno česa zamudili. Če imajo starši telefon neprenehoma pri sebi ali v roki, se ta isti vzorec prenaša tudi na otroka, saj so otroku največji zgled. „Otrok s tem raste in se mu to zdi normalno. Potem mu tudi težko pojasnimo, da je to škodljivo, če je vzgled drugačen,“ je opomnila sogovornica.

Telefon nas lahko zasvoji

Čeprav si življenja brez pametnega telefona skoraj ni moč zamišljati, ker je mali digitalni multipraktik in ga koristimo za službene ali šolske obveznosti kot tudi za preživljanje prostega časa, ima po drugi strani tudi negativne plati. Baškaradova povzema znanstvena dognanja nemškega psihiatra Mafreda Spitzerja, avtorja knjige Epidemija pametnih telefonov. Dejansko lahko nebrzdana raba pametnega telefona uporabnika pripelje do nekemične zasvojenosti. Leta 2018 je Svetovna zdravstvena organizacija zasvojenost od računalniških iger deklarirala kot bolezen. „Fantje so bolj nagnjeni k zasvojenosti igranja video iger, dekleta k zasvojenosti od socialnih omrežij. Ženske smo po naravi rade urejene in se pokažemo. Socialna omrežja so za punce idealen prostor, da se pokažejo, vendar ima to negativne učinke. To so otroci in mladostniki, ki nimajo izgrajene osebnosti in ne samonadzora, ne znajo oceniti, kaj je za njih varno. Če starši vedo, kaj otroci počnejo na telefonih, se lahko marsikaj neprijetnega prepreči. Dejstvo je, da rabe pametnih telefonov ne moremo ustaviti. Pomembno pa je, da se naučimo z njimi rokovati in oceniti, kaj je za nas dobro ter kaj ne.“

Kako do informacij, kdo lahko pomaga

Brezplačno pomoč ob zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami je moč najti na več naslovih. V Mariboru deluje center Šteker, v Celju, Ljubljani, Izoli, Radovljici in Radečah pa center Logout. Oba centra, Šteker in Logout, imata spletne strani z vrsto koristnih napotkov ter informacij. Na spletni strani Logout je med drugim moč narediti test zasvojenosti in izdelati družinski medijski načrt. Nasveti o varni rabi interneta so predstavljeni tudi na spletni strani safe.si.

Profesorica Baškaradova ocenjuje, da bi bilo za zajezitev negativnih vplivov informacijskih tehnologij smotrno v čim večji meri najprej poučiti starše, torej tiste, ki so otroku neposredni vzgled. Pomembno vlogo lahko imajo šole, da otroke o pasteh spleta osveščajo pri pouku ali na razrednih urah. Veliko bi po besedah sogovornice naredili tudi s predavanji s povabljenimi gosti – strokovnjaki.

Med mladimi depresije in duševne stiske

Prostor za medvrstniško nasilje

Motijo koncentracijo in učenje

Lažne novice se širijo kot blisk

Preberite več v Štajerskem Tedniku