Zveza društev vinogradnikov Dolenjske je v sodelovanju z Grmom Novo mesto-Centrom biotehnike in turizma ter ob podpori občine Trebnje, mestne občine Novo mesto, Društva vinarjev Trebnje in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto organizirala 3. Akademijo cvičkovega turizma z naslovom Izzivi trajnostnega vinogradništva na Dolenjskem. Akademija, ki se je odvijala v novembrskem obdobju, ko častimo sv. Martina in spremljamo zorenje mošta ter njegov prehod v vino, sodi v okvir prireditve 44. Tedna cvička. V uverturi so pozdravili direktor Centra biotehnike in turizma ter ambasador cvička Tone Hrovat, župan občine Novo mesto Gregor Macedoni, župan občine Trebnje Alojzij Kastelic, društvo vinarjev Trebnje Jože Štepec, kralj cvička Franc Medle, cvičkova princesa Anja Mrhar in predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše.

V uvodu je doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše poudarila, da je potrebno o cvičku razmišljati ne le kot o pridelku, pač pa o proizvodu, ki ga je potrebno ustrezno vključiti v ponudbo in sistem trženja skupaj z drugimi pridelki oziroma proizvodi v delni ali integralni turistični proizvod, saj predstavlja za Dolenjsko pomemben potencial za razvoj vinogradništva in turizma. »Že ob prvi Akademiji smo ugotovili, da je potrebno za večjo razpoznavnost cvička in dolenjske pokrajine zastaviti nov model organizacije, promocije in trženja ter ga dvigniti na piedestal atraktivne ponudbe, pri čemer pa je potrebno soustvarjanje mnogih deležnikov. Če kdaj, potem danes cviček in destinacija Dolenjska potrebujeta nove paradigme, strokovne in znanstvene pristope ter odgovore na vprašanji, kje smo in kam gremo. Odpreti se moramo v globalni svet ali globalni svet pripeljati v naš prostor, pri tem pa čutno paziti, da ne izgubimo svoje pristnosti in avtentičnosti. Stremeti moramo k povezovanju socialnega kapitala, kakovosti, ustvarjalnosti, inovativnosti in odličnosti - zato Akademija cvičkovega turizma,« je v svoji sporočilnosti nagovorila udeležence Akademije doc. dr. Colarič-Jakšetova.

V strokovnem delu so referate na temo Izzivi trajnostnega vinogradništva na Dolenjskem predstavili mag. Tanja Strniša iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Suzana Zagorc iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Dušan Štepec iz Zavoda za kulturno dediščino Slovenije OE Novo mesto, dr. Anton Perpar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, strokovnjak za vinogradništvo Jože Maljevič, idejna vodja Akademije cvičkovega turizma doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše, Jože Simončič iz Kartuzije Pleterje, Radojko Pelengić iz Kmetijskega inštituta Slovenije, doc. dr. Marko Koščak iz Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, prof. dr. Boris Bukovec iz Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu in Tone Hrovat iz Grma Novo mesto-Centra biotehnike in turizma.

Po referatih so sledile razprave, v okviru katere so udeleženci Akademije naslovili vprašanja na strokovnjake iz področja vinogradništva, turizma in akademske sfere. Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v razpravi poudarila, da je za Dolenjsko značilna drobna posestna struktura, saj je povprečna velikost vinogradov samo 0,22 ha, medtem ko je povprečje za Slovenijo 0,52 ha. Na Dolenjskem je samo 2 % vinogradov večjih od 1 hektarja, medtem ko je ta podatek za celo Slovenijo 9 %. Majhni vinogradi se soočajo z neekonomično pridelavo, vinogradništvo in vinarstvo z mlado generacijo pa ni več tako značilna dejavnost kmečkega in nekmečkega prebivalstva na Dolenjskem. Z novo generacijo se sproža vprašanje nadaljevanja tradicije vinogradništva, zlasti v majhnih vinogradih. Ker pa dajejo vinogradi dragocen pečat in tipično krajinsko podobo Dolenjske, poleg tega pa na tipičnih vinogradniških legah ni boljše alternative za kmetijsko pridelavo, kot je vinogradništvo, si želijo na Ministrstvu vinogradništvo obdržati in z ustreznimi ukrepi omogočiti postopno prestrukturiranje vinogradov in večjo profesionalizacijo vinogradništva. Problem preveč razdrobljene pridelave je tudi trženje vina, zato je treba za tiste vinogradnike, ki se ne želijo ukvarjati s predelavo, najti možnosti, da se organizirajo in imajo možnost grozdje prodati vinarjem.

Preberite še ...

Prehrana · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Mag. Suzana Zagorc, podsekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktoratu za turizem in internacionalizacijo, je povedala, da se pripravlja nova strategija razvoja slovenskega turizma, katere cilji so ustvariti 3 mrd € priliva iz naslova izvoza potovanj, povečanje konkurenčnosti, trajnostni razvoj turizma, rast skozi kakovost in inovativnost, povezanost slovenskega turizma za zagon vseh potencialov rasti in intenzivno trženje s poudarkom na digitalnem trženju. Zagotovila je, da se bodo na Ministrstvu tudi v prihodnje skupaj z deležniki iz Dolenjske trudili za razvoj vinskega turizma in turizma v zidanicah, saj vino ni le vzporedna dobrina, pač pa je lahko ključna zgodba posameznega turističnega produkta, turizem v zidanicah pa predstavlja trajnostni, butični turistični produkt „po meri človeka“. Pri trženju turistične ponudbe destinacije dobiva vse večji pomen ponudba vin tudi zaradi vse večje vloge specializiranih vinskih potovanj, kjer je glavni motiv gostov prav odkrivanje vinske ponudbe določene države. Slovenija danes vse bolj odkriva svojo enogastronomsko dediščino in ji v trženju slovenske turistične ponudbe daje poseben pomen.

Po zaključenem uradnem delu je sledil blagoslov mladega vina, ki ga je opravil prelat dr. Janez Gril ter izmenjava misli o prihodnosti na področju trajnostnega vinogradništva med udeleženci Akademije.