Profimedia

Sodelavka mi je razlagala, da je njena prijateljica izrazila to željo, čeprav ima super uspešne otroke – dva sta odvetnika, tretji je izvršni direktor velike korporacije. Kljub tem dosežkom je prepričana, da je delala napake, saj je njihovo otroštvo preveč osredotočila na šolski uspeh in akademske dosežke. In kar veliko staršev v bežnih pogovorih omeni, da se vse vrti okoli šole in učenja.

Čeprav imajo starši dobre namene, otroke pogosto silijo na pot, za katero menijo, da je zanje najboljša. S tem pa lahko nanje nehote vplivajo in izvajajo pritisk – vse pod krinko podpore in vključenosti.

Odnosi

10 največjih zmot o učenju

Ko je Jennifer Breheny Wallace raziskovala za svojo knjigo »Never Enough: When Achievement Culture Becomes Toxic — and What We Can Do About It«, je 6.500 staršev vprašala, ali se strinjajo z izjavo: »Želim si, da bi bilo otroštvo danes za moje otroke manj stresno.« Kar 87 % staršev se je z izjavo strinjalo ali močno strinjalo.

Pričakovanja še pred rojstvom

Mnogo staršev začne pričakovati uspehe svojih otrok, že preden se ti rodijo. Če je otrok v trebuhu zelo aktiven, si predstavljajo, da bo vrhunski športnik. Če brca ob zvoku klasične glasbe, sanjajo o prihodnjem koncertnem pianistu. Upajo, da bodo otroci lahko unovčili svoje talente – in prav ta pričakovanja pogosto povzročajo anksioznost pri otrocih in starših.

»Kultura dosežkov postane toksična, ko naš občutek vrednosti popolnoma povežemo z uspehi,« piše Wallaceova, »ko moraš nekaj doseči, da sploh šteješ.«

S tem lahko starši nehote vzgajajo otroke, ki nimajo občutka lastne vrednosti, ker jih silijo v smeri, ki si jih sami ne želijo.

· Odnosi

Bralka sprašuje: Naj se z otroki pogovarjamo o medvrstniškem nasilju?

Pritisk že od malih nog

Otroci začutijo pritisk zelo zgodaj - že v osnovni šoli se začne tekmovanje, kdo bo v najhitrejši bralni skupini, kdo bo dosegal gole na nogometu ali blestel na različnih področjih. Visoka stopnja anksioznosti, depresije in zloraba substanc med najstniki jele nekaj posledic pretiranega pritiska zaradi dosežkov.

Ni vse v denarju

Morda bi pričakovali, da bo otrok iz finančno stabilne družine zaščiten pred tovrstnim pritiskom. Vendar so raziskave dr. Suniya Luthar, profesorice psihologije na Univerzi Columbia, pokazale nasprotno. »Otroci iz uspešnih in premožnih okolij poročajo o večji uporabi drog in višji stopnji anksioznosti in depresije kot tisti z revnejših mestnih območij,« je ugotavljala Lutharjeva.

Profimedia

Vpliv učiteljev, vrstnikov in družbenih omrežij

Na otroke ne pritiskajo le starši, temveč tudi učitelji in vrstniki - sploh danes, ko družbena omrežja omogočajo nenehno primerjanje. Vseeno pa lahko starši s spremembo pristopa pomagajo ublažiti ta pritisk.

Vzgoja

Kaj storiti, ko vaš najstnik vidi samo temo in obup

Pobeg iz pasti dosežkov

Ni vsak otrok rojen za to, da bi obiskoval elitno univerzo, postal znan obraz ali izumil naslednjo veliko aplikacijo. Z umirjenimi pričakovanji lahko ustvarite okolje, kjer vaš otrok ne čuti nepotrebnega pritiska po uspehu.

Profimedia

Ne glede na starost vašega otroka je zdaj pravi trenutek, da premislite o svojem pristopu. Nekaj nasvetov:

• Podprite otrokove interese in želje, ne pa svojih ambicij ali sanj.
• Veselite se njihovih uspehov, tudi če so drugačni od vaših; spopadanje z neuspehi pa sprejmite z razumevanjem.
• Poudarjajte njihove značajske vrline - navdušenost, prijaznost, zanesljivost, empatijo. Slavite njihovo naravo, ne le njihovih zmag.
• Preživljajte skupen čas brez ciljev - družinski izleti ali skupni projekti, kjer gre preprosto za uživanje.
• Delite družinske vrednote in živite v skladu z njimi. Če želja po uspehu preglasi te vrednote, je čas za premik.
• Preživljajte čas brez agende - sprehod po večerji ali pogovor ob družinskem kosilu. In res poslušajte, kaj otroka veseli ali kaj ga teži.

· Odnosi

Permisivna vzgoja ni bližnjica – je naporna in dolgotrajna pot

Spremenite fokus

Izziv starševstva je v tem, da otroka sprejmete kot posameznika, ločenega od sebe. Psihologinja in avtorica Alison Gopnik v knjigi Vrtnar in tesar pravi, da skrb za otroka ne bi smela biti usmerjena v to, da ga oblikujemo po lastni podobi. Otroci so po naravi kaotični in drugačni - od nas in drug od drugega.

Profimedia