Vedno vi prvi pošljete sporočilo? Morda odnos ni tako vzajemen
Če pogovor vedno začnete vi, to nujno še ne pomeni, da ste drugi osebi nadležni. Pomembneje je, kako se druga oseba odzove in koliko truda vloži v odnos.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če odprete skupni pogovor s prijateljem oziroma prijateljico in vedno znova opazite enak vzorec, da ste zadnjih pet sporočil prvi poslali vi in predlagali tudi zadnje srečanje, medtem ko se vam druga oseba brez konkretnega razloga skoraj nikoli ne oglasi, se lahko vprašate, ali ji sploh kaj pomenite – ali pa jo s sporočili celo obremenjujete.
Samo dejstvo, da stik večkrat začnete vi, še ni dokaz, da je odnos enostranski. Nekateri ljudje so preprosto pobudniki, drugi pa se redkeje spomnijo na sporočilo, čeprav se povabil iskreno razveselijo. Bolj kot matematično razmerje poslanih sporočil je zato pomembno, kaj se zgodi, ko se oglasite.
Odgovor razkrije več kot čas čakanja
O zanimanju ne sklepajte samo po tem, koliko minut ali ur nekdo potrebuje za odgovor. Ljudje imajo različne obveznosti in odnos do telefona. Precej več pove vsebina odziva.
Če sogovornik odgovarja zavzeto, postavlja vprašanja, se spomni stvari, ki ste mu jih povedali, in je pripravljen sprejeti ali predlagati termin srečanja, vajin odnos verjetno ni odvisen samo od vaše pobude. Morda komunikacijo preprosto organizirata različno.
Drugače je, če dobivate skoraj izključno enobesedne odgovore, če vprašanja ostajajo prezrta ali če oseba vedno zavrne povabilo, ne da bi ponudila drug termin. En sam takšen odziv ne pomeni veliko, ponavljajoč se vzorec pa lahko kaže, da si stika ne želi v enaki meri kot vi.
Kdaj začnejo sporočila delovati vsiljivo?
Pozorni bodite na ritem pogovora. Če po neodgovorjenem sporočilu hitro pošljete še tri, nato pa vprašate, zakaj ni odgovora, lahko druga oseba občuti pritisk. Podobno velja, če ji pišete predvsem zato, da bi ublažili dolgčas, osamljenost ali negotovost, ne glede na to, ali ima čas za pogovor.
Težava ni nujno v številu sporočil, ampak v nespoštovanju odziva. Če sogovornik jasno pove, da je zaposlen, potrebuje prostor ali ne mara celodnevnega dopisovanja, njegove meje vzemite resno. Sporočilo je povabilo k pogovoru, ne zahteva po takojšnji pozornosti.
Tudi status 'prebrano' ni zanesljiv dokaz zavračanja. Oseba lahko sporočilo odpre med sestankom, na avtobusu ali tik pred obveznostjo in nato pozabi odgovoriti. Če pa se to dogaja redno, medtem ko vi ves čas ohranjate stik, je smiselno pogledati širšo sliko.
Za nekaj časa pustite prostor tudi drugi osebi
Če niste prepričani, ali odnos vzdržujete sami, nekoliko zmanjšajte svojo pobudo. Ne gre za igro, kaznovanje ali skrivni preizkus, temveč za to, da ne zapolnite vsake tišine takoj. Tako drugi osebi omogočite, da stik začne sama.
Pri tem ne določajte umetnega roka, po katerem boste prijateljstvo ali novo razmerje razglasili za končano. Opazujte, ali se sogovornik spomni na vas, predlaga srečanje ali kako drugače pokaže zanimanje. Nekateri skrb izražajo manj z dopisovanjem in bolj z dejanji, zato upoštevajte tudi obnašanje v živo.
Če vam neravnovesje še vedno povzroča dvome, je neposreden pogovor boljši od ugibanja. Mirno lahko poveste, da imate občutek, da stik večinoma začenjate vi, in vprašate, kako druga oseba doživlja vajino komunikacijo. Obtožba, da se 'nikoli ne oglasi', bo verjetno sprožila obrambo; opis vašega občutka pa odpira prostor za pošten odgovor.
Za prepir telefon ni najboljše mesto
Sporočila so uporabna za kratek znak pozornosti, dogovor ali šalo, precej slabša pa za reševanje občutljivih nesoglasij. Brez tona glasu in obrazne mimike lahko nevtralen stavek zveni hladen, šala pa žaljivo.
Če se pogovor začne spreminjati v izmenjavo dolgih očitkov, ga raje nadaljujte po telefonu ali v živo. Namen komunikacije ni, da imate zadnjo besedo, temveč da razumete, kaj se med vama dogaja.
Preberite tudi:
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.