Arhiv Štajerskega Tednika

Pisalo se je leto 1958, ko so se oči Marije Tuš iz Bratislavcev in Franca Sladnjaka iz Podgorcev prvič srečale na žegnanju in veselici pri Svetem Lenartu. Usodno pa je bilo leto 1961, ko sta se še kot neznanca srečala na novoletnem plesu v takratni gostilni Bombek v Podgorcih. Na plesu je Marija s tremi prijateljicami stala pri šanku in čutila, da jo en fant opazuje že celo noč. Spraševala se je, zakaj je ne povabi na ples. Ko je bil napovedan zadnji ples, pa se je fant dvignil in prišepal k Mariji. Takrat je opazila, da ima na nogi mavec. Pristopil je in prišepnil k ušesu: »Veš, jaz bi bil srečen, če bi se midva letos poročila.«

Zgodba o drznem podvigu mladeniča je bila šele začetek ljubezni, zvestobe in skupnega življenja. Marija in Franc sta si še v istem letu sredi marca obljubila zvestobo. Prvi skupni dom sta si ustvarila v Murski Soboti, kjer so kot družina zaživeli z Marijino hčerko Metko. Franc je punčko sprejel za svojo in jo tudi posvojil. Čez tri leta se jima je rodil sin Zlatko, nato v letu 1972 še hči Gabriela, ki jih je zaradi bolezni že v rani mladosti za vekomaj zapustila.

Še vedno ju veže ljubezen od prvega srečanja

Preberite več v Štajerskem Tedniku