Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Ljudje se ukvarjajo z najrazličnejšimi hobiji. Marjan Mirt z Vinjega Vrha nad Belo Cerkvijo, ki je po rodu iz Posavja, vrsto let pa je živel in se v Novem mestu ukvarjal z usnjeno galanterijo, že preko tri desetletja goji bonsaje. Gotovo bolj nenavadno opravilo za Dolenjca, ki pa ga zelo navdušuje, veseli in izpolnjuje.

Doma ima zdaj okrog 50 najrazličnejših bonsajev, za katere vestno skrbi in jih neguje. So njegove žive umetnine, ki jih skrbno oblikuje. Predstavljajo mu neprestan izziv.

Stara japonska umetnost

Arhiv Lokalno.si

Večina ve, da so bonsaji mala, nizka, a stara drevesca v posodah. Ne ve pa kaj več – da je bonsaj zelo stara japonska umetnost – preko dva tisoč let - ki ima svoje korenine na Kitajskem. Beseda bonsai prihaja iz japonščine in dobesedno pomeni drevo v posodi ali posajen v posodo. A bonsaj je več kot to – na Japonskem je pomemben del tradicije in kulture in tako kot obredno pitje čaja ali ustvarjanje ikebane pomeni posebno meditativno stanje.

Drevesa, ki jih vzgojijo v bonsaj, po svoji naravi niso majhna. Take jih ohranjajo z oblikovanjem - obrezovanjem in krajšanjem korenin. Gojitelj bonsajev skuša namreč z različnimi tehnikami oblikovati mlado drevesce tako, da ima videz starega drevesa. Če ga dobro vzdržuje, lahko doseže celo višjo starost kot drevo iste vrste v naravnih razmerah. Bonsaji so veliki nekako do enega metra, lahko pa tudi več.

Delo z bonsaji torej zahteva nedvomno veliko znanja, potrpežljivosti, skrbnosti, izkušnje pa tudi niso zanemarljive.

To pove tudi Marjan Mirt, ki se je nad bonsaji navdušil pred 35 leti ob obisku nekega usnjarskega sejma v Milanu. Tam je bila tudi velika razstava bonsajev, prvič jih je toliko videl od blizu, bili so mu prelepi, in v njem se je prebudila strast in zanimanje, da bi bonsaje gojil tudi sam.

Goji jih sam

In se je začelo. Bonsaje goji iz semen, v glavnem pa jih vzgaja sam, iz divjakov, ki jih najde in izkoplje v naravi, od iglavcev do listavcev in grmovnic, pa tudi s podtaknjenci. Primerna drevesca išče marsikje, pomembno pa je, da imajo čim več drobnih korenine.

Gorjanci so po njegovih izkušnjah preveč nizki, boljše so planine oz. visokogorje, kot npr. Nanos, saj pravi, da tam drevesca rastejo v neki prisiljeni drži. Posadi jih v prvo, trening posodo, kjer se na novo življenje in prvi oblikovalski poseg pripravljajo kar nekaj let.

Arhiv Lokalno.si

Potem jih presadi v nizke lončene posode – z nizkimi posodami se namreč ustavlja rast. Tudi te Marjan izdeluje sam - ker jih je potreboval, se je naučil še lončarjenja: z električnim vretenom, obvlada pa še druge tehnike. Posode tudi glazira na temperaturi 1.300 stopinj Celzija in dvakrat žge, da so trdne pred zimskimi nizkimi temperaturami. Bonsaje ima namreč v glavnem zunaj.

Tudi lončari

Kot pove Marjan, je pomembno, da končna oblika bonsaja spominja na odraslo drevo, sicer pa je oblikovanje zelo poljubno. Pri tem si lahko pomaga tudi z ožičenjem, da usmerja njegovo rast. Oblike so različne, ni nujno, da so bonsaji lepi, saj so tudi v naravi drevesa različna in ne vedno elegantna. Na bonsaj vsak gleda s svojimi očmi.

Več o vsem, kako Marjan Mirt obrezuje, zaliva, goji in presaja bonsaje, zakaj jih ne prodaja, itd., pa si preberite v aktualni številki Dolenjskega lista.

Arhiv Lokalno.si