Arhiv Štajerskega Tednika

Človek s svojim delovanjem, torej gnojenjem, najpogosteje vpliva na založenost tal s hranili, tudi na pH tal, na strukturo tal in s kolobarjem tudi na raznolikost mikro- in makroorganizmov v tleh. Analiza zemlje vsakih nekaj let tudi na vrtu pove, kako, koliko in s čim gnojiti. Brez nje skoraj vsi na vrtu z gnojenjem pretiravajo.

Analiza tal pa nam pove, koliko je v zemlji rastlinam dostopnih hranil

Govorim seveda o analizi na količino rastlinam dostopnih hranil v tleh. Šele taka analiza pove, kako in koliko lahko gnojimo. Tako kakor vsa živa bitja pa so rastline lahko zdrave le, če so pravilno (ne preveč, ne premalo) prehranjene.

Analiza zemlje nam pove, koliko je v njej rastlinam dostopnih hranil. Pri nas analize izvajajo nekateri Kmetijsko-gozdarski zavodi, tudi KGZS Zavod Maribor in Ptuj. Za pravilni rezultat analize zemlje je najpomembnejše, da vzamemo vzorec zemlje pravilno. To pomeni enakomerno po izbrani površini in v pravilni globini. Zato je najprimernejša sonda. Vedeti morate, da je na 100 m² zemlje v globini 20 cm, kolikor jo obdelujemo in imamo največjo maso korenin, 30 t zemlje. Mi pa v laboratorij prinesemo slab kilogram. Zato mora biti vzet vzorec po celem vrtu, z vseh gredic. Zato vzorec, odvzet z lopato samo na enem mestu, ni pravilen in da napačen rezultat. Posamezne vzorce z vrta nato v vedru dobro premešamo, damo v vrečico, označimo in odnesemo v najbližji laboratorij.

Kaj pomenijo številke, ki so zapisane na rezultatih analize

Ko dobimo rezultate analize, običajno ne vemo, kaj pomenijo. Na to temo imam res vedno veliko klicev.

Preberite več v Štajerskem Tedniku