Arhiv Štajerskega Tednika

Sivka

Ko sem že pri obrezovanju, naj se za kratek čas ustavim še pri sivki. Sivka je zelo skromna rastlina, zato najbolje uspeva v skromnih, ne gnojenih tleh, potrebuje pa visok pH. Zato dobro uspeva tudi v lončkih. Ne zahteva veliko hranil, pravzaprav je najbolje, da mogoče v jamo za sajenje dodate nekaj komposta ali kupljenega substrata, občasno (vsako drugo leto) potresete okoli rastline 1 liter komposta/m², več pa nikakor ne. Če je vaša zemlja naravno kisla, ne potresite apna, ker deluje negativno na zemljo, poiščite mlete naravne apnence, ti so prisotni v zemljah, kjer sivka raste naravno. Njeno rastišče je lahko peščeno ali glineno, vendar je treba poskrbeti za odcednost, voda ne sme zastajati. Prav posebej je to nevarno pozimi. Zato je treba zemljišče okoli sivke redno rahljati, godijo ji tudi zastrta tla.

Povedala bi še nekaj o sortah, ker vidim, da so mnogi pogosto zavedeni. Pri sivki se prodaja v bistvu tudi več vrst. Njeno latinsko ime je Lavandula. Prava sivka (Lavandula vera) ima dobre prezimne lastnosti in lahko preživi vse do 1400 m nadmorske višine in več. Njena cvetlična stebla so kratka in niso razvejana, medtem ko sta lahko oblika cvetnega klasa in barva samih cvetov precej raznolika. Zato svetujem, da iščete vedno le to, da ne boste prevečkrat razočarani.

Širokolistno sivko (Lavandula latifolia) ponekod imenujejo tudi 'spike' ali 'spigo'. Bolje uspeva v toplejših sredozemskih predelih in cveti kasneje kot prava sivka.

Francoska sivka (Lavandula stoechas) – doseže 40–60 cm višine in se odlikuje po zelo privlačnih socvetjih, ki so podobna ananasu.  V primerjavi z drugimi sivkami ima raje bolj peščen substrat in cveti nekoliko prej. Na trgu so prisotni njeni križanci, ki se odlikujejo po "metuljastem" videzu in so zelo dekorativni. Tej sivki včasih rečemo tudi čopasta sivka. Žal pa zelo slabo prezimlja in je na celini ne priporočam.

Zdaj sem pa še pri obrezovanju. Sivka zahteva obrezovanje, in to dvakrat na leto. Čeprav zaradi letošnjih vremenskih razmer nekatere sivke še cvetijo, je nujno, da jih zdaj porežete. Če boste prepozni, boste spet negativno vplivali na prezimovanje. Najbolje bi jo bilo porezati že pred mesecem dni. Po cvetenju jo porežemo le malo, odrežemo cvetove in nekaj centimetrov poganjkov. Oblikujemo pa lep grmiček. Spomladi pa jo porežite skoraj do tal, samo 15–25 cm naj ostane vejic nad zemljo. Tako bodo grmički ostali dolgo let lepi.

Nekateri si želite imeti več grmičkov. Prav zdaj je idealen čas za razmnoževanje. Ko jih boste porezali, nekje 5–10 cm visoke vršičke uporabite za razmnoževanje. Očistite spodnji del vseh lističev. Nato vršičke preprosto vtaknite v zemljo tako, da bo v zemlji polovica poganjka. Veliko bolje kakor vsak poganjek v svoj lonček je, da jih potaknete v skupno posodo drugega poleg drugega, a tako, da se drug drugega ne dotikajo. Potem moramo zagotoviti visoko zračno vlago, to je najlažje tako, da z vrečko ali prozorno, prebodeno plastenko zagotovimo mini rastlinjak. Nekje konec oktobra pa jih razsadite vsakega v svoj lonček. Vendar jih pozimi obdržite zunaj, mogoče samo pod balkonom ali v zavetju. Spomladi bodo že pripravljeni, da jih sadite na stalno mesto.

Sobne rastline

Preberite več v Štajerskem Tedniku