M. Žnidaršič

Ko je pred nekaj leti Stražan Ivan Avsenik v svoji vinski kleti lesene hrastove sode zamenjal s sodi iz nerjaveče kovine in s plastično posodo, mu je bilo vse staro leseno posodje v napoto, a mu ga je bilo škoda zavreči. In ga ni, temveč mu je dal novo uporabno vrednost. »Kar nisem se mogel ločiti od nje. Malo zaradi spominov na očeta, malo zaradi vrednosti lesa. Všeč mi je bila barva doge, ki jo je z leti pustilo vino. Takšnih naravnih odtenkov ni mogoče pričarati z umetnimi barvami. Najprej sem se spomnil na znani leseni kanadski stol, ki je bil osnova za nastanek mojega lesenega fotelja, potem pa so se začele rojevati nove ideje,« pravi Ivan.

POPOLDANSKA OBRT

Leta 2012 je nastal prvi izdelek, lani pa je registriral popoldansko obrt in jo poimenoval Sodko. Najprej je seveda izdeloval za sorodnike in prijatelje, potem pa je zanimanje začelo naraščati. Domačo hišo je že dodobra opremil, sicer pa ne dela na zalogo, ampak gre večinoma za povsem konkretna naročila. »Največ jih je za predelavo soda v mizo ali barski stol. Foteljev, za katere sem mislil, da se bodo najbolj prijeli, in so tudi stiliziran moj zaščitni znak, sem naredil le nekaj,« pravi.

SODE DOBI V DAR

Sode dobi v dar od prijateljev, znancev in drugih ljudi, kupi jih tudi v vinskih kleteh. »Sodi so navadno zelo umazani in plesnivi, obroči rjavi, zato vsako dogo skrbno skrtačim in zbrusim ter jo nato premažem s tungovim oljem, saj je zelo obstojen in lepo poživi les. To je zelo umazano delo, veliko je prahu, potem pa je le še užitek, ko se začneš igrati z lesom,« je opisal Ivan.

M. Žnidaršič