Dreamstime

Pišem vam, ker sem v zelo neprijetni situaciji. Moj mož je obrtnik, izvaja gradbena dela. Živimo v kraju, ki ni prav majhen, hkrati pa tudi ne tako velik, da se ne bi skoraj vsi med sabo poznali. V moževo delo in posle se nisem nikoli vtikala, velikokrat o tem tudi ni hotel govoriti, mislila sem, da si pač hoče prezračiti glavo, in nisem silila vanj. Delal je veliko. Lani je začel delati na neki večji stavbi v kraju, bil je to velik projekt, zdaj se zdi, da očitno prevelik. Nekaj je šlo narobe z materiali in podobnim in okrivili so ga, da je goljufal. In potem – kot da se je vsul plaz. Do mene so začele prihajati informacije o tem, da je že prej delal nepošteno. Sin, ki je zdaj študent, mi je priznal, da so ga v osnovni sošolci velikokrat zbadali na ta račun, pač kar so slišali od staršev. Do zdaj mi ni nič povedal o tem. Najbolj me je pa prizadelo, ko mi je znanka, katere mož je tudi sodeloval v prej omenjenem projektu – a na nasprotni, zdaj obtoževalski strani – zabrusila, da sem slepa, kaj da ne vem, da nobena snažilka na gradbiščih ni varna pred mojim možem. Slišim, kako šepetajo za mojim hrbtom v trgovini, na črpalki, se suvajo s komolci, ko me zagledajo. Pogovor z možem je nemogoč, samo zadira se name, do čistilk sploh še prišla nisva. Saj vem, da ga ne smem obtoževati samo na podlagi govoric, me pa boli, ker se krajani tako obnašajo do mene, kot da sem sokriva, jaz pa o vsem skupaj res nisem nič vedela. Ne samo, da je stanje zunaj doma nevzdržno, enako je tudi za domačimi zidovi. Ne spim in jemljem pomirjevala, ampak tako ne bo šlo več dolgo. Živeti nekako moram, a kako naj grem na ulico z dvignjeno glavo, čeprav nisem čisto nič kriva?

Meri

Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 29, 22. julij 2025.

revija Jana