Profimedia

Kot je bilo pričakovati že pred igrami, sta prvi imeni slovenske ekipe na igrah s sedežem v Milanu in Cortini brat in sestra Prevc. Zanju tako rekoč že zmanjka presežkov, oba, posebej Domen, pa sta pokazala, da sta kos tudi vsem pritiskom, ki jih prinašajo olimpijske igre. Domnova zmaga na veliki skakalnici, potem ko je v drugi seriji nadoknadil velikih sedem točk zaostanka za Japoncem Renom Nikaidom, bo šla v zgodovino kot prva posamična zmaga za slovenske moške skoke na OI. Nekateri so se spotaknili ob njegovo šesto mesto na manjši napravi, a velja spomniti, da je na edini tekmi v tej sezoni na njej v Falunu pristal na 13. mestu.

Nika nad drugim in tretjim mestom ni bila ravno navdušena, a s tem je samo pokazala, da je res prava šampionka, ki jo zanimajo samo zmage. Anže Lanišek je na posamičnih tekmah žal pregorel, je pa zato prispeval pomemben delež k prepričljivi zmagi mešane ekipe. Zdaj lahko le upamo, da se bo v enaki meri pobral tudi na današnji tekmi mešanih parov, kjer z Domnom v tem primeru lahko merita na sam vrh. Tam je svoje dodala tudi Nika Vodan, ki je poleg Prevčevih na posamičnih tekmah edina prispevala še dve uvrstitvi med deseterico. Maja Kovačič je s finalom na večji napravi dosegla svoj cilj, Katra Komar pač ne, razočaranje pa sta oba nastopa Timija Zajca, ki se po dveh diskvalifikacijah na novoletni turneji nikakor ne uspe pobrati.

Mastnak slovenski osmoljenec iger

Slovenski osmoljenec teh iger bo verjetno ostal deskar Tim Mastnak. Potem, ko se je s 15. časom za las prebil čez kvalifikacije, je nato prijetno presenetil z zmagama nad favoriziranima Italijanoma Aaronom Marchem in Mirkom Felicettijem in se po štirih letih spet znašel v polfinalu OI. Za razliko od OI v Pekingu, kjer je šele v finalu moral priznati premoč Avstrijcu Benjaminu Karlu, je tokrat po porazu proti istemu tekmecu v boju za bron proti 15 let mlajšemu Bolgaru Tervelu Zamfirovu šele po fotofinišu ostal brez kolajne. Odločila je le bolj iztegnjena roka tekmeca, bolj pošteno pa bi bilo, če bi v takšnem primeru, ko sta dosegla do stotinke enak čas, kolajno osvojila oba. Žan Košir si je obetal precej več od osmine finala, Rok Marguč je bil glede na potek sezone s tem zadovoljen, še ena osmoljenka pa je bila Gloria Kotnik, ki je brez finalnega dela ostala z enakim časom kot avstrijska veteranka Claudia Riegler, ki je med njima dosegla boljši čas v eni od obeh voženj.

Profimedia

Alpinci najslabše v zadnjih 50 letih

V preostalih štirih športih, v katerih Slovenci še nastopajo, presežkov v smislu boja za kolajne ni bilo. Teh realno niti ni bilo moč pričakovati, vsekakor pa smo si lahko obetali nekaj več višjih uvrstitev, kot so jih dosegli. To posebej velja za alpske smučarje in smučarke, ki niso zmogli niti ene uvrstitve med deseterico, kar se je zgodilo prvič po 50 letih in iger leta 1976 v Innsbrucku. Štiri slalomistke vtisa gotovo ne bodo popravile. Več smo si obetali predvsem od Ilke Štuhec, Žan Kranjec in Miha Hrobat pa po ne najboljši sezoni tudi na OI nista zmogla višje od 12. mesta. To kaže na globoko krizo te nekoč slovenske paradne zimskošportne panoge.

Polom na strelišču

Biatlonce na vseh tekmah tepe slabo streljanje, kljub težavam s kolenom in skoraj dveh mesecih tekmovalnega premora pa je prvo ime še naprej 38-letni Jakov Fak, ki si je s 14. mestom na zasledovanju kot najvišjim slovenskim dosežkom edini zagotovil udeležbo na tekmi s skupinskim startom. Več bi lahko opravila predvsem Polona Klemenčič, ki je bila zelo hitra v smučini, a preveč neprecizna na strelišču. Na njem se je z ničlo v sprintu izkazala le Lena Repinc, ki jo je žal pobralo v zadnjem krogu. O Anamariji Lampič in njenem streljanju je bilo že marsikaj napisanega in povedanega. Ko se to poveže še z zdravstvenimi težavami, ki jih je imela, je rezultat pač takšen, kot je bil, čeprav izpada iz zasledovalne tekme vendarle ni bilo moč pričakovati. Do konca iger vtis lahko popravita obe štafeti in na zadnji tekmi še Fak.

V tekih niti do minimuma

Tekači in tekačice ter kombinatorca si od iger že v startu niso veliko obetali, a so vsaj v tekaškem taboru zaostali tudi za minimalnimi pričakovanji, torej finalnim delom v moškem sprintu ter uvrstitve Anje Mandeljc okrog dvajsetega mesta na razdalji. Slednjo je zaustavila bolezen, Nejca Šterna pa zlomljena palica, kar pa vseeno ne sme biti opravičilo za skromne dosežke izven trideseterice. Zadnja priložnost za vsaj en finalni nastop ostaja moški ekipni sprint, na tekmo parov pa stavita tudi kombinatorca.