Zorman je na severu dobil glavobol, drugačnega od pričakovanj
Dobro je. Lahko bi bilo še bolje, sanjsko, ampak tudi tako je več kot v redu.
Osmo mesto v Evropi bi pred odhodom v Skandinavijo podpisal Uroš Zorman z vsemi svojimi izbranci, podpisali bi njegovi šefi in podpisala bi navijaška rokometna Slovenija.
Po, čez prst, sto odigranih minutah v Oslu je kazalo na katastrofo, kakršno je štiri leta prej s slovenske klopi nemočno gledal Zormanov predhodnik na selektorskem stolčku Ljubomir Vranješ. Slovenija je s pordečelim – tako in drugače – selektorjem na tribuni neuspešno lovila kar devet zadetkov zaostanka proti Švici.
Potem ko je v uvodnem krogu komajda premagala Črno goro, v zadnjem pa jo je čakal še obračun s Ferskimi otoki, ki so Črno goro medtem razbili s +13. Potem so se Slovenci prebudili. In do konca turnirja kljub porazoma na zadnjih dveh tekmah, odločilnih za polfinale proti Islandiji in Hrvaški, naslikali več kot spodobno sliko.
“Fantom lahko le čestitam za tak turnir. Tukaj ni kaj večdodati, ostane le pozitivno. Fante je treba pohvaliti. Ogromno smo dobili s tem turnirjem in niti n od negative ne moremo reči. Škoda za zadnji dve tekmi, ravno na njiju nas je virus v ekipi malo pobral. Škoda, ampak glave moramo dati gor. Nasmejani in ponosni gremo domov. Biti med osem z vsemi težavami, ki smo jih imeli, je res vrhunski rezultat,” je v pogovoru s slovenskimi mediji, ki jih je v domovino prenesla STA, črto potegnil Uroš Zorman.
Na tem bomo gradili
Končna bilanca: Zmage nad Črno goro (41:40), Švico (38:35), Ferskimi otoki (30:27) in Madžarsko (35:32), porazi s Švedsko (31:35), Hrvaško (25:29) in Islandijo (31:39), pri čemer bi bila končna razlika na zadnjih dveh tekmah nižja, če Slovenci ne bi proti Hrvatom v zadnjih dveh, proti Islandcem pa v zadnjih desetih minutah, ko niti zanje več ni bilo vrnitve, zmetali pušk v koruzo.
“Želja, borba, energija, vse to je bilo prisotno. Preprosto nam je zmanjkalo tiste energije, s katero tečeš in delaš težke stvari. Glava hoče, telo ne da več. Veliko stvari se je nabralo skozi celotno prvenstvo. Nismo imeli veliko rotacij, glavni igralci smo bili zelo obremenjeni, kar se mora nekje pokazati. A niti v enem trenutku nismo razpadli, nikoli se ni pokazalo, da si nismo želeli. Odigrali smo vrhunski turnir, a zagotovo so apetiti zrasli po naših dobrih igrah in zmagah. Na koncu moramo biti realni. To je vrhunski uspeh in na tem bomo gradili,” je doseženo povzel kapetan Blaž Janc.
Janc in Makuc st., pravi vodji
Bil je pravi vodja na igrišču in zunaj njega. Kapetan v svoji definiciji, na igrišču, kjer je prevzemal odgovornost, dosegal gole in asistiral soigralcem, pred mikrofoni in kamerami, kjer se je vedno postavil za svojo ekipo. V izjemno pomoč mu je bil Domen Makuc. Soigralec iz Barcelone, na katerega je Uroš Zorman pred turnirjem pokazal s prstom. Češ, zdaj je prišel njegov čas, zdaj mora pokazati, ali je ali ni. Pokazal je, da je.
Če je Janc motor slovenske igre, je Makuc njen glavni ideolog. Pravi maestro. Domen Novak in Staš Jovičić vsak na svojem krilu neusmiljena eksekutorja. Kristjan Horžen vrhunski krožni napadalec na obeh straneh igrišča. V obrambi je bil pravi general veteran Borut Mačkovšek, luknjo ob njegovem boku so ob odsotnosti Blaža Blagotinška zakrpali bojeviti Horžen ter robustni Matic Suholežnik, Stefan Žabić in Nik Henigman.
Makuc ml. in Tajnik glavna dobitka
Ne bomo naštevali vseh, ki so prispevali svoj kamenček v tem lepem mozaiku, moramo pa izpostaviti nekatere, ki jih je Slovenija na tem prvenstvu dobila. Uroš Zorman pa z njimi prijeten glavobol.
Kako bo namreč naslednjič sestavil reprezentanco, ko bosta zdrava dosedanji prvi organizator igre Miha Zarabec in mlajši brat Blaža Janca Mitja, dva sijajna organizatorja igre najvišjega evropskega razreda? In, jasno, ko poškodbo zaceli Aleks Vlah, pred poškodbo v pripravah na Euro glavni napadalni adut Slovenije.
Glede slednjega dileme seveda ni, na srednjem zunanjem položaju pa je gneča po novem ogromna. Domen Tajnik se je izkazal kot izjemno koristna, hvaležna in kakovostna (po)moč, po takšnem turnirju bi ga bilo težko, skoraj nemogoče, zagotovo pa nepošteno kar izbrisati iz reprezentance. Enako velja za glavno odkritje Slovenije Andraža Makuca, ki je prišel skozi stranska vrata, a zablestel v polnem sijaju.
Ne pozabimo, da bo moral Zorman prej ali slej najti mesto v ekipi tudi za čudežnega dečka, ki na derbiju državnega prvenstva zabije 17 zadetkov ekipi Branka Tamšeta. Za Aljuša Anžiča.
Maja za svetovno prvenstvo
Časa za razmislek bo dovolj. Naslednja (pomembna) akcija izbrano vrsto Uroša Zormana čaka sredi maja, ko sta na sporedu kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu 2027 v Nemčiji. Z optimizmom ju lahko pričakujemo, Slovenija je na turnirju, ki ga bosta z nedeljskim (18.00) finalom v Herningu zaprli zmagovalki polfinalnih dvobojev med Dansko in Islandijo ter Nemčijo in Hrvaško, napovedala lepo prihodnost.
