Arhiv Štajerskega Tednika

Z vzdušjem in igro uspavali Celjane

Vzdušje na tribunah in na igrišču je bilo v prvih 20 minutah tekme precej klavrno, neobičajno za tekme, ko igrajo Ormožani. Manjkal je le trobentač, ki bi zaigral Tišino …

Gostitelji so povedli z 1:0 (Tilen Kosi), potem pa so oblast na igrišču prevzeli gostje, ki so hitro povedli za tri zadetke. V 9. minuti je na semaforju pisalo 4:7, ob tem so domačini vsakič težko našli pod do gola, sami pa so gole prejemali kot po tekočem traku. Da je bilo sploh mogoče pomisliti na senzacijo v Ljutomeru, sta morda v prvi vrsti krivi zapravljeni sedemmetrovki Draška Nenadiča v 11. ter Gala Marguča v 15. minuti. Sledil je prihod ormoških kurentov, ki so v dvorano prinesli posebno energijo. Z njihovim prihodom je zaživela tudi ormoška ekipa in ob zaostanku dveh zadetkov (6:8) je sledila serija treh zaporednih zadetkov (dvakrat Bojan Čudič, enkrat Tinček Hebar), s katerimi so Ormožani v 16. minuti povedli še drugič na tekmi z golom prednosti (9:8). V nadaljevanju se je do odmora igralo „gol za gol“. Ekipi sta na odmor odšli poravnani na 17. 

Na črti nezaustavljiv Mesarić

Največ preglavic Celjanom v obrambi je povzročal krožni napadalec Danijel Mesarić (met na tekmi 7/7), ki so ga različni soigralci pridno „hranili“ z žogami na črto, slednji pa je prav vse prejete žoge pospravil za hrbet Aljaža Pajntnarja in po dolgem času odigral tekmo na nivoju, kot si ga v klubu želijo. Že po prvem delu tekme se je videlo, da Celjani niso pravi, saj so zapravili kup strelov, obenem jih je zapustila športna sreča, saj jim je v več primerih zadetek preprečil okvir vrat. A če bi kdo lahko letos spisal knjigo o športni (ne)sreči, so to Ormožani (na kar šestih tekmah so izgubili le z golom zaostanka …). 

Preberite več v Štajerskem Tedniku