Razstava in proslava vrhunec Štukljevega leta
Današnje odprtje razstave Leon 120 let in proslava ob 120. rojstnem dnevu olimpionika, sokola, telovadca in Novomeščana Leona Štuklja sta bila vrhunec prireditev Štukljevega leta v Novem mestu.
Ave, triumphator! je vzkliknil novomeški župan Josip Režek, ko so leta 1924 njegovi sokolski tovariši Leona Štuklja iz Bršljina, kamor se je pripeljal v z zelenjem in državno zastavo okrašenem kupeju drugega razreda, prinesli v na Glavni trg. Ave, Trimphator je Matjaž Berger naslovil veličastno umetniško dejanje, ki ga je v imenu Novega mesta poklonil svojemu prijatelju, stoletniku Leonu Štuklju v tedaj še ne povsem do konca zgrajeni športni dvorani Leona Štuklja v Šmihelu pred dvajsetimi leti, Iz roda v rod duh išče pot pa je naslov proslave, ki jo je znova v imenu Novega mesta spominu na velikega Novomeščana zasnoval Klemen Dvornik v prav tako še ne povsem dokončani dvorani olimpijskega vadbenega centra v Češči vasi.
Novomeščani, za razliko od ostale Slovenije, Leona Štuklja nikoli niso potisnili v pozabo, ga naredili anonimnega, nasprotno, vedno, kadar je prišel v svoje rojstno mesto, je bil častni gost in v času, ko drugje razen v ozkih telovadnih krogih niti vedeli niso zanj, so ga razglasili za častnega meščana. Tudi zato je vse življenje, tudi desetletja po tistem, ko ga je življenjska pot odpeljala drugam in se je ustalil v štajerski prestolnici, ponosen zatrjeval, da je Novomeščan, sokol in telovadec.
Kot Novomeščana, sokola in telovadca pa nekoliko tudi kot prebivalca Maribora in družinskega človeka ga prikazuje razstava v Galeriji Dolenjskega muzeja, ki so jo slovesno z govori direktorice muzeja Jasne Dokl Osolnik, novomeškega župana Gregorja Macedonija in slavnostnega govornika Aljaža Pegana odprli danes popoldne.
Tokratna, že četrta razstava v Dolenjskem muzeju, posvečena Leonu Štuklju, je dostojna imena velikega olimpionika, je neprimerno bogatejša od predhodnih. Postavili so jo v treh prostorih. V avli je Leon Štukelj predstavljen skozi umetniška dela v kipih, na slikah, v videu in skozi karikaturo. V osrednjem galerijskem prostoru so njegove medalje, priznanja, njegovi telovadni copati, z rdečimi kroglicami impozantno upodobljena krivulja gibanja težišča njegovega telesa pri preskoku konja, tam je kovček, s katerim je potoval na igre v Pariz in njegov dnevnik pa pisalni stroj in lupa, s katero je opazoval detajle na svojih medaljah, ki jih je na velikih tekmovanjih osvojil kar dvajset. Nato se obiskovalec razstave po stopnicah spusti v kletno dvorano, tako rekoč v njegovo stanovanje. Tam je njegova omara in s številnih fotografij, ki so bile posnete ob obiskih novinarjev pred njegovo stoletnico, znani fotelji, tam so njegova oblačila, tudi znamenita čepica, tam so njegove zbirke avtogramov svetovno znanih športnikov, razglednic, ki so mu jih pošiljali športniki z olimpijskih iger in velikih tekmovanj z vsega sveta, pa zbirka telefonskih kartic in novinarskih člankov o njem, med drugim tudi več prispevkov iz Dolenjskega lista, redovalnica iz prvega razreda, v kateri so ob njegovem imenu zapisane izključno samo odlične ocene, pa vozniško dovoljenje in diplomatski potni list, s katerim je med drugim potoval na Olimpijske igre v Atlanto, kjer je sodeloval na odprtju iger in ga je spoznal ves svet.
V slavnostnem govoru na proslavi 120. obletnice rojstva Leona Štuklja, ki jo je neposredno prenašala Televizija Slovenija, je predsednik Borut Pahor poudaril, da je bil Leon Štukelj zanimiva osebnost: "Smo srečni in ponosni, da imamo Leona Štuklja. Nesmrten je. S to lepo slovesnostjo izražamo hvaležnost, da s svojimi izjemnimi športnimi dosežki in krepostnim osebnim karakterjem večno navdihuje zlasti naš športni, a tudi narodni značaj. Leon Štukelj je naša korenina. Je del našega narodnega izročila. Skupaj z drugimi slovenskimi političnimi, kulturnimi, znanstvenimi in športnimi velikani sestavlja osupljiv mozaik naše najbolj odlične in žlahtne dediščine. Nocoj se mu poklanjamo. Dame in gospodje, ob Štuklju najprej pomislim na vitalnost. Tisti magični prihod na olimpijski stadion v Atlanti 1996 leta, ki je na noge dvignil par milijard ljudi po vsem svetu, je nepozaben. Skoraj stoleten človek, rojen celo dve leti pred prvimi olimpijskimi igrami moderne dobe v Atenah, je živahno poplesaval kot poredni mladenič."
Leon Štukelj je bil sicer rojen dve leti po prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah, a očitno niso vsi tako dobri v "številjenju", kot je bil glede na ocene v redovalnici in številne izračune in preračune rezultatov v njegovi knjigi Mojih sedem svetovnih tekmovanj Leon Štukelj.
Borutu Pahorju je na govorniškem mestu sledil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, v kulturnem delu programa, ki ga je režiser Klemen Dvornik označil za plesno-dramsko-glasbeno akademijo, pa so nastopili dramski igralci Sara Gorše, Branko Jordan in Jernej Gašperin, zbor Pomlad, sopranistka Kristina Kastelic in akrobatska skupina pod vodstvom Mihe Krušiča.Prvi govornik na proslavi je bil novomeški župan Gregor Macedoni, a tega v televizijskem prenosu ni bilo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
