Arhiv Štajerskega Tednika

V projekt so vključene občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, pridružene pa občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici in Trnovska vas. V delu državne kolesarske poti se je projekt po dogovoru z direkcijo za infrastrukturo razširil še na občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Juršinci. Hkrati se namreč gradi tudi državni sistem kolesarskih povezav, zato gre pravzaprav za dva projekta, ki se med seboj navezujeta oziroma prepletata.

Če je le mogoče, ločeno od cest

Občine bodo z realizacijo projekta nove trase povezale z že obstoječimi. Slovenske gorice naj bi pridobile več kot 170 kilometrov kolesarskih poti. Novozgrajena kolesarska mreža bo na območju partnerstva Slovenske gorice dolga skoraj 124, na območju Prlekije pa 50 kilometrov. Trase za kolesarske poti so načrtovane zelo različno, in sicer bodo novogradnje tekle neposredno ob regionalnih cestah ali pa bodo ločene od cest, po katerih vozijo avtomobili, kar sodi med evropske cilje. Tam, kjer to ni mogoče, posebej v središčih naselij, pa bodo kolesarske poti označene na samem cestišču, a takih rešitev ne bo financirala EU, ampak jih bodo morale občine same. Zato bodo trase, kjer bo to le mogoče, potekale ločeno od prometnih cest. Poleg tega so v poštev prišle le tiste trase, ki se navezujejo na mesta s sprejeto celostno prometno strategijo, to pa so Maribor, Ptuj, Lenart, Radenci in Gornja Radgona.

Ni priložnosti za zaslužek

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Zaradi epidemije covid-19 se je nekoliko zamaknila časovnica projekta, saj v tem času nekaterih postopkov v zvezi pridobivanjem zemljišč in upravnih postopkov ni bilo mogoče izvajati. »Župani s svojimi ekipami so zdaj znova zelo aktivni, pri pridobivanju pravic za poseganje v zasebna zemljišča pa se pričakovano soočajo tudi z nekaterimi izzivi, še posebej tam, kjer niso rešeni postopki dedovanja, kjer gre za razpršenost lastništva, nesoglasja med lastniki in nedosegljivost posameznih lastnikov, pa tudi za neurejeno zemljiškoknjižno stanje. Seveda se najdejo tudi lastniki, ki v tem projektu vidijo priložnost za zaslužek, za kar pa v njem ni manevrskega prostora. Na tovrstna pogojevanja se odzivamo s korekcijami tras ali s souporabo ceste za kolesarsko pot, kar pravila dopuščajo. Usklajevanja tečejo tudi s pristojnimi državnimi institucijami, in sicer od direkcije za infrastrukturo, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, agencije za okolje, družbo za avtoceste …, kjer smo prav tako naleteli na običajne in pričakovane administrativne ovire. Ki pa jih zaenkrat uspešno rešujemo.«

40 odstotkov podpisanih pogodb

Preberite več v Štajerskem Tedniku