Od 16. do 23. 7. 2011 je na območju Nemčije, Avstrije ter Italije potekala gorsko kolesarska dirka Craft Bike Transalp 2011. Gre za eno izmed najtežjih tovrstnih tekmovanj, saj v osmih etapah obsega 670,25 kilometrov dolžine ter 21.504 višinskih metrov vzpona. Dirka se je začela v mestu Mittenwald v Nemčiji in končala pri Gardskem jezeru v Italiji. Tekmovanje je potekalo v dvojicah in je omejeno na okoli 600 parov, od tega okoli 80 profesionalnih kolesarskih parov. Na dirki so sodelovali udeleženci iz 37 držav. Iz Slovenije sta nastopila dva para. En pa sta sestavljala člana KD Sevnica ter aktivna športna delavca DBV Ippon: Dušan KORENE in Ervin KOZOLE, sicer ustanovitelja ERKO Team-a.

Tekmovanje je od dobrih 600 parov uradno zaključilo nekaj čez 400, čemur je botrovalo letošnje vreme in razmere na tekmovanju. Ervin in Dušan sta cilj pri Gardskem jezeru zaključila s 150. mestom v moški kategoriji. Tako sta kot edini slovenski par letos ter druga Slovenca v štirinajst letni zgodovini to tekmovanje uradno zaključila.

Kaj sta o Craft Bike Transalp 2011 po zaključku povedala Dušan in Ervin: ''Po potrditvi prijave in udeležbe na dirki ostane samo še ogromna količina treninga, katerega sva izvajala po celem območju naše hribovite Slovenije. Kako opisati Transalp s čim manj besedami. Ob prihodu v mesto Mittenwald kaj hitro pozabiš na vsakdanjik realnega sveta in pričneš živeti samo še za kolesa, hranjenje, spanje, ki ga na dirki ni nikoli dovolj, ter kvalitetno opravljanje fizioloških potreb. Za vsakega kolesarja je to osem dni nebes in pekla. Za razliko od profesionalcev rekreativec to občuti še toliko bolj, saj prvi spi v toplem hotelu in mu mehanik servisira kolo, medtem ko rekreativec žuli spalno vrečo, servisira kolo ter vse ostalo, kar mu pripada. Vseh osem dni se bolj ali manj prehranjuje s podobnimi zajtrki ter enoličnimi »pasta party« večerjami s testeninami. Vse ostalo so geli, športni napitki, sadje,…, skratka odrešujoče zadeve za prebavo. O sami dirki lahko rečeva naslednje. Vsaka etapa je naporna po svoje, nobena prav nobena še zdaleč ni lahka. Dnevi se po nekaj etapah pričnejo grozno vleči, pričnejo se kazati znaki utrujenosti, pomanjkanja spanja itd.''

Za nameček velja še omeniti, da je letošnji Transalp potekal v najslabšem vremenom do sedaj. Dež, sneg, toča, veter ter temparature tudi pod lediščem so botrovali pet dni letošnje dirke, medtem ko je blata bilo dovolj v vseh etapah. Nobeden od njiju ni imel težav s kolesom, sta jih pa imela oba z zdravjem. Ervinu je vreme močno poškodovalo ustnice, kar ga je dodobra zaposlilo pri prehranjevanju, Dušan pa po četrti etapi ni mogel več stopiti na desno nogo, saj se mu je močno vnela pogačična vez kolena. Tukaj gre velika zahvala doktorjem iz takoimenovanega »Rescue Teama«, ki so vsakodnevno posvečali čas za oskrbo kolena pred etapami. Vsekakor brez Voltarena, močne volje ter timske pripadnosti ne bi šlo, je še povedal Dušan. Nazadnje vse to odtehta prihod v Rivo del Garda, kjer se tekmovalcu odvali kamen iz duše, saj s prečkanjem ciljne črte naenkrat preleti vse dogajanje v mislih in ostane mu občutek, ki se ga ne da opisati – treba ga je doživeti, povesta Dušan in Ervin.