FOTO: Črnomaljski planinci na Dinari

Janez Jerman Foto: Stane Poljak in Janez Jerman

6. 8. 2012, 13.00

Posodobljeno

07. 08. 2012 · 13:20

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Na petdnevnem planinarjenju od ponedeljka, 30. 7., do petka, 3. 8. 2012, smo obiskali najvišji vrh Hrvaške – Sinjaj (1831 m) na Dinari, najvišji vrh Dinaridov – Troglav (1912 m) najvišji vrh Kamešnice – Konj ( 1855 m) in vrh Mosorja - Veliki Kabal ( 1339 m) nad Splitom.

Prvi dan smo se pripeljali v Knin, si ogledali mesto, trdnjavo in izvir Krke. Popoldne smo se s kombiji odpeljali do 17-km oddaljenega planinskega doma na Brezovcu, ki je postavljen v bukovem gozdu na višini naše Mirne gore. Vožnja po zelo slabem kolovozu je bila zelo razburljiva. Pred večerjo smo se povzpeli na bližnji vrh Badanj. Večerjo smo si pripravili sami meso na »roštilju« in krompir v »podpeki«.

Po zajtrku v torek smo šli sprva po gozdu in kasneje po širnih pašnikih na najvišji vrh Hrvaške. Sestopili smo v zapuščeno vas Glavaš, kjer nas je čakal avtobus. Opoldne smo tudi občutili, kaj je vročina v dalmatinski Zagori. Odpeljali smo se do izvira Cetine in si osvežili noge v čisti in mrzli vodi. Pot smo nadaljevali ob Peručkem jezeru ter se po ozki gorski cesti pripeljali na Vrdovo do planinske koče Sveti Jakov (1001 m). Domači planinci so nam pripravili okusno večerjo – arambašiče in pasulj.

Tretji dan smo ob močni burji pričeli vzpon na najvišji vrh Dinaridov Troglav, ki leži 2 km v Bosni in Hercegovini. Po šestih urah smo z vrha občudovali 100 km dolgo Livanjsko polje in na jug pašnike, ki segajo prav pod vrh. Pred drugo svetovno vojno so imeli tukaj Dalmatinci 500 stanov in 135 000 ovac, Bosanci pa le 20 stanov in 15 000 ovc. Tako je bila že leta 1730 določena meja glede na število ovc. Sestopili smo v vas Sajkovići po lažji poti in zahtevnejši, imenovani Mary. Pot do doline nam je po gozdni makadamski cesti skrajšal tovornjak. Z avtobusom smo se odpeljali v Livno, si privoščili osvežilno pijačo in burek. Na poti proti Buškemu jezeru smo se ustavili ob akumulacijskem jezeru Mandek ter se v njem okopali. V planinskem domu v bližini jezera so nas pogostili z jagnjetino izpod peke.

V četrtek smo vzpon na Konja pričeli iz vasi Podgradina na nadmorski višini 700 m. Vzpenjali smo se po lepem bukovem gozdu ob več izvirih do bivaka pri Prešinem vrilu. Kmalu nad njim se nam je odprl veličasten pogled na jezero, ki je največje akumulacijsko jezero v Evropi, površine je 52 km2, raj za ribiče. 800 milijonov m3 vode skozi 12-km dolg tunel pod Kamešnico poganja HE Orlovac na dalmatinski strani. Po grebenu proti vrhu Konja nas je hladil prijeten veter in omilil vročino. Po kosilu smo se prek mejnega prehoda Kamensko odpeljali v Sinj in si kar z avtobusa ogledali prizorišče Sinjske alke. Vožnjo smo nadaljevali mimo Splita do naselja Gornje Sitno (590 m) in v slabi uri hoje prišli do planinskega doma Umberto Girometta na Mosorju. Pri večerji so nas presenetili domači planinci s petjem dalmatinskih pesmi. Pred kočo smo se jim kasneje pridružili tudi mi.

Zadnji dan smo vzpon na najvišji vrh Mosorja Velik Kabal pričeli zelo zgodaj zjutraj, da smo se izognili vročini. Na krožni poti smo šli najprej na Vickov stup, na katerem stoji zavetišče, podobno Aljaževem stolpu, nato po skalnem grebenu na vrh. Po odličnem kosilu, zopet ob spremljavi dalmatinskih pesmi, smo se odpeljali na popoldansko kopanje v morju pri Stobreču in tako na najprijetnejši način zaključili planinarjenje po planinah Dalmatinske Zagore.

Galerija