##IMAGE-3449597##

"Novo mesto ne potrebuje evropskega prvenstva v košarki za vsako ceno! V kolikor bo cena soorganizacije prvenstva ta, da bodo predimenzionirano dvorano odplačevale še generacije za nami, medtem ko bosta stadion in velodrom propadala, je ta previsoka. Takšna cena ne bi bremenila samo celotnega mesta in dušila drugo športno infrastrukturo, temveč bi verjetno ogrozila tudi financiranje programov, s čimer bi v končni fazi škodila tudi košarkarski panogi," je v sporočilu za javnost zapisal občinski svetnik koalicijske LDS Slavko Gegič.

Kot je znano, so pogajanja med novomeško občino in avstrijskim koncernom Strabag o gradnji nove dvorane v Portovalu pred časom propadla, saj zasebni partner ni bil pripravljen nositi tveganja za morebitno izgubo pri poslovanju dvorane. Občina je sicer predlagala delitev rizika po ključu 50:50.

Ker je bil Strabag edini, ki se je prijavil na poziv za javno-zasebno partnerstvo, na občini zdaj pripravljajo nov razpis z drugačno delitvijo prevzemanja rizika. O vsem tem bo župan Alojzij Muhič svetnike seznanil v četrtek na seji občinskega sveta, prvi po počitnicah.

V nadaljevanju navajamo sporočilo Slavka Gegiča v celoti:

Čas za plan B?

Slovenija je letos postala gostiteljica Evropskega prvenstva v košarki 2013 in bilo je logično, da se bo šampionsko Novo mesto, eno od zibelk slovenske košarke, potegovalo zanj in v tem smo bili uspešni. Vse županove odločitve v zvezi s tem so bile sprejete s široko politično podporo v mestnem svetu. Hkrati pa smo se vsi, župan, mestni svetniki in občinska uprava, dobro zavedali tveganj, ki jih prinašajo izjemno kratki časovni roki, ti pa so posledica dejstva, da je bila Slovenija za gostiteljico izbrana zelo pozno, kot "Fibin" plan B, potem, ko je "zamočila" Italija. Posledice te časovne pasti so sedaj tukaj. Nismo uspeli pridobiti zasebnega partnerja za projekt gradnje dvorane v Portovalu. Oziroma natančneje, pogoji pod katerimi je bil zasebnik (Strabag) pripravljen vstopiti v projekt, so bili za naše mesto nesprejemljivi. V teh pogajanjih (uradniško rečeno konkurenčnem dialogu) so pozicije verjetno precej enostavne, vlagatelj bi želel imeti posel in na njem (legitimno) zaslužiti, mestna uprava pa želi, da bi v projekt privabila zasebnega vlagatelja, ki bi prevzel tudi del dolgoročnega poslovnega tveganja. Skupni jezik bo v tej zadevi izjemno težko najti, krizi finančnega in gradbenega sektorja je potrebno dodati še dejstvo, da tovrstne dvorane le stežka prinašajo pozitivne bilance, kar kaže praksa bližnje in daljne okolice. Ne pozabimo še na to, da Novo mesto zasebnega partnerja potrebuje tudi zaradi tega, ker časovni roki ne dovoljujejo izvedbe investicije po Zakonu o javnih naročilih. Teoretično že, v praksi pa zelo težko - debata, ali je za to "kriva" zakomplicirana zakonodaja ali nemara uradniški pristop po liniji najmanjšega odpora, zaradi katere ne-izbrani ponudniki na revizijski komisiji "z levo roko podrejo" javne razpise, je vprašanje, ki ne odpravlja temeljnega problema v danem primeru.

Županstvo bo verjetno sedaj skušalo pridobiti novega zasebnega partnerja in spoštujem to zagnanost. Si predstavljate da, ob državnih prvakih v košarki, mesto ne bi resno skušalo pridobiti gostiteljstva? Kakšen plaz kritik o nesposobnosti in oblastniški aroganci bi to sprožilo med športnimi privrženci ter v širši javnosti, da medstrankarskih dnevnopolitičnih prerivanj sploh ne omenjam! Pomembno je, da se trudimo sodelovati pri organizaciji EPK 2013, vendar pa je potrebno biti premišljen in si popolnoma razjasniti, kje je meja, ki je nismo pripravljeni prestopiti.

Novo mesto ne potrebuje evropskega prvenstva v košarki za vsako ceno! V kolikor bo cena soorganizacije prvenstva ta, da bodo predimenzionirano dvorano odplačevale še generacije za nami, medtem ko bosta stadion in velodrom propadala, je ta previsoka. Takšna cena ne bi bremenila samo celotnega mesta in "dušila" drugo športno infrastrukturo, temveč bi verjetno ogrozila tudi financiranje programov, s čimer bi v končni fazi škodila tudi košarkarski panogi.

V kolikor se izkaže, da je vztrajanje v tem projektu neracionalno, predlagam plan B . Nadaljujmo s projektom izgradnje večnamenske dvorane v tem mandatu, torej do prihodnjih lokalnih volitev, saj jo Novo mesto že dolgo časa zelo potrebuje. Vendar zgradimo takšno dvorano, ki primarno ustreza potrebam našega mesta in regije in ne željam združenja FIBA.

Še vedno upam, da nam bo s projektom EPK 2013 uspelo, moramo pa biti pripravljeni tudi na drugačne scenarije in skrbi me, da bi v tem primeru pravkar zgrajena stopiška dvorana (čestitke županu in podžupanu) lahko postala priročen izgovor, da bi projekt mestne večnamenske dvorane romal za nedoločen čas na "mehčanje" v uradniške predale.