Končani slovenski nastopi: Nanju smo lahko zgolj ponosni
Na zimskih paralimpijskih igrah je Slovenija prvič imela predstavnika v obeh konkurencah, paraalpskega smučarja Jerneja Slivnika in paratekačico na smučeh Tabeo Dolžan.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za 25-letnega Hrušičana so bile to že tretje paralimpijske igre, ki pa so bile še lani pod vprašajem. Jernej je celotno predlansko sezono izgubil zaradi tromboze, večji del lanske pa zaradi preležanine, po kateri je zaradi petih mesecev ležanja izgubil tudi ogromno mišične mase. Ob tem je bil zaradi jemanja zdravil za redčenje krvi prisiljen opustiti slalom in preklopiti na superveleslalom, za katerega pa je moral najprej nabrati dovolj točk FIS in tako namesto v svetovnem pokalu nastopati na tekmah nižjega ranga.
Čeprav sta se s trenerjem Romanom Podlipnikom na igre uspela dobro pripraviti, to vseeno ni bilo isto, kot če bi imel za sabo dve normalni sezoni in normalen potek priprav. Ne glede na to, da je pred igrami dejal, da zdaj smuča bolje kot kadarkoli prej, pa so v tem času napredovali tudi tekmeci, ki takšnih težav niso imeli.
Še nikoli višje
Ne glede na vse težave je Jernej na veleslalomu v zahtevnih razmerah prismučal do devetega mesta in svoje najboljše uvrstitve na igrah v karieri. Ta je bila doslej 12. mesto s slalomske tekme leta 2018, na veleslalomu je bil pred štirimi leti 13. Za sabo je pustil deset smučarjev, ki so v kategoriji sedečih prismučali do cilja, kar osemnajstim pa to ni uspelo. Obenem je to tudi nova najboljša slovenska uvrstitev na zimskih paralimpijskih grah v obdobju slovenske samostojnosti. Že pred tem je na zahtevni progi Tofana, na kateri se v svetovnem pokalu merijo najboljše alpske smučarke, osvojil 18. mesto na superveleslalomu, ki bo zdaj njegova druga disciplina, hitrost, na katero se je zaradi nje moral privaditi, pa mu bo v pomoč tudi pri veleslalomu.
Dolžanova prebila led
Tekačica na smučeh Tabea Dolžan je svoje dosegla že z izpolnitvijo pogojev za nastop na teh igrah. Na njih niti v sprintu niti na desetkilometrski razdalji ni prehitela nobene tekačice v svoji kategoriji, česar glede na njene predhodne nastope v tej sezoni niti ni bilo moč pričakovati. Obe tekmi je odtekla v svojem ritmu in po svojih najboljših močeh, s čimer sta bila zadovoljna tako sama kot njen trener Erik Raduha. Morda se bo kdo spotaknil ob to, zakaj na igre pošiljamo športnico, ki ostalim ni konkurenčna, a potrebno je upoštevati, da gre za sploh prvo Slovenko, ki je nastopila na zimskih paralimpijskih igrah in da bo s tem spodbudila še kakšno slovensko parašportnico, da se bo lotila takšnega izziva.
Baza precej ožja kot v poletnih športih
Glavna težava slovenskega zimskega paralimpijskega športa je prav v tem, da športnikov, ki bi lahko tekmovali na tej ravni, preprosto nimamo. V poletnih športih, kjer so tudi norme za nastop na teh igrah bistveno strožje, so stvari vseeno drugačne, saj so tam tudi parašportniki, ki sodijo v sam svetovni vrh. Naj spomnimo, na lanskih poletnih paralimpijskih igrah je Franček Gorazd Tiršek zmagal v streljanju z zračno puško stoje, lokostrelca Živa Lavrinc in Dejan Fabčič pa sta na mešani ekipni tekmi osvojila bron. V zimskih športih so kolajne za zdaj še daleč, a v štirih letih se lahko marsikaj spremeni.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
