Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Bergant z novomeškimi športnimi legendami


I. V.
28. 8. 2013, 13.35
Posodobljeno
29. 08. 2013 · 06:36
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

20130827_28350_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
20130827_28350
20130827_28372_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Igor E. Bergant v pogovoru z nekdanjo telovadko Jasno Dokl. (Foto: I. Vidmar)

Nekdaj najboljša jugoslovanska telovadka in zmagovalka tekme na gredi na sredozemskih igrah leta 1979 v Splitu Jasna Dokl je svojo športno pot končala pred 33 leti, le leto mlajši Igor Primc, olimpijec in slovenski rekorder v metu diska pa je svoje tekmovalno orodje odložil pred tremi leti. To je le ena od cvetk iz sinočnjega pogovora Igorja E. Berganta z novomeškimi športnimi legendami, najboljšimi novomeškimi športniki zadnjih štiridesetih let telovadko jasno Dokl, atletom Igorjem Primcem, kolesarjema Sandijem Papežem in Gorazdom Štangljem ter najmlajšim v tej skupini športnih upokojencev košarkarjem Matjažem Smodišem.

Zelo različne zgodbe nosi v sebi teh pet novomeških športnikov, od katerih le Doklova po končani tekmovalni karieri ni ostala v športu. Jasna, Igor in Sandi so svojo športno pot začeli v socializmu in nosili drese z jugoslovanskim grbom ter vadili v precej slabših pogojih, kot so jih imeli njihovi tekmeci tako na vzhodu kot na zahodu. Matjaž in Gorazd sta bila profesionalca, nastopala sta za najboljše evropske klube in tam igrala pomembno vlogo. Ne glede na različen čas, v katerem so dosegali svoje najpomembnejše dosežke pa so si edini, da v športu do vrha bolj kot posebna nadarjenost vodijo trdo delo, predanost in vztrajnost, za vrhunski dosežek pa je treba imeti na koncu tudi še kanček sreče.

"Ko me starši sprašujejo, če je njihov otrok nadarjen, jim tega ne morem povedati, ker tega ne vidim, vem le kdo za kakšno stvar nima nobenega smisla, vsi ostali lahko uspejo, če le dovolj trdo delajo in so vztrajni. Če je nekdo nekoliko manj nadarjen, mora pa nekoliko bolj garati, pa je," je debato o nadarjenosti zaokrožil Štangelj. Vsi so se tudi strinjali, da je prezgodnja selekcija napaka. Danes pogosto otroci pri enajstih letih končajo svojo športno pot z ugotovitvijo, da niso dovolj nadarjeni, potem ko so začeli resno trenirati pri petih ali šestih letih. Razen Jasne pa nihče od šampionov, ki so se sinoči someščanom predstavili v Dolenjskem muzeju, še ni začel trenirati. Štangelj je povedal, da je zelo pomembno, da se otrok vključi v šport, ker tako pride do določenih delovnih navad, se nauči reda in vztrajnosti, pa čeprav pri nekem športu ostane le pol leta in se potem usmeri drugam.

Tudi o povezavi šole in športa pa o vzornikih in še čem je bilo sinoči govora, več o tem pa prihodnji četrtek v tiskani izdaji Dolenjskega lista.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.