Metallica je lani izdala dvojni album Hardwired ... to Self Destruct in naletela na topel sprejem pri fenih in kritikih. Album flirta z vsemi koti njihove diskografije, od zgodnjega thrash/speed metala do počasnejšega heavy rocka, in ne skriva priklona vzornikom (Motörhead, Iron Maiden in drugi), ki so pred tremi desetletji in pol tvorili DNK prvih albumov. Za piko na i je lanskega marca sledila napoved ameriške stadionske in evropske dvoranske turneje. Šlo je za podobno promocijo kot ob izdaji zadnje plošče Death Magnetic pred skoraj desetletjem, ko so po stari celini nastopali v intimnejših dvoranah na odru sredi parterja.

Kljub mnogim padcem in vzponom v tri desetletja in pol dolgi karieri, za razliko od večine bendov njihove »kategorije« (Iron Maiden, Black Sabbath), popularnost Metallice na koncertnem terenu ni nikoli trpela. Stampedo na vstopnice je bil takšen, da so jih morali personalizirati, da bi vsaj delno zajezili preprodajo po večkratnih cenah. V Italiji skladja med imenom na karti in osebnim dokumentom na vhodu praktično niso preverjali, na Dunaju je marsikdo moral skozi uradni »prehod meje« z osebno izkaznico ali potnim listom. V zadnjih mesecih se je zdelo, da vsak ljubitelj rocka želi videti Metallico.

Celotno reportažo preberite v novi številki revije Vklop!