Ne, rešitve zapletenih nordijskih ugank ni moč napovedati. Ljubitelji skandinavskih serij, ki ti ne pustijo zaspati ali se umakniti, preden jih ne pogledaš do konca, bodo že vedeli. Kriminalne drame, ki nemalokrat dišijo po nadnaravnem ravno toliko, da se igraš z mislijo, kaj je možno in kaj ne, medtem pa se zapletena zgodba odvija v neslutene smeri, so v zadnjih letih navdušile svet, a poskusi kopiranja (najraje to počnejo Američani) so običajno zgolj meglen približek. Pred leti nas je navdušila danska Oblast (Borgen), nato smo bili slovenski gledalci in ves svet fascinirani nad švedsko detektivko Sago v seriji Most (Broen) in preciznim seciranjem zločina v Zločinu (Forbrydelsen). Zdaj pa so skupaj na Voyu kar tri napete skandinavske dramske serije: Angelby, Jordskott in Ujeti (Ófærð).

Danska skrivnost

Pohod skandinavskih dram med slovenske gledalce je pred leti začela nadaljevanka Oblast (Borgen), politična drama o prvi danski premierki, ki je kljub precej »dolgočasno« nastavljeni politični zgodbi dobesedno zasvojila gledalce in se predvajala v kar tridesetih državah sveta. Kako uspeva Skandinavcem, še posebej Dancem, se sprašujejo velike televizijske produkcije po svetu v iskanju ključa za primerno adaptacijo. Američani so se tako lotili tudi predelave danske nanizanke Forbrydelsen, pri nas prevedene v Zločin, in ustvarili svojo različico neomajne detektivke Sare (Sofie Grabol), a je uspeh serije, kljub doslednemu sledenju izvirniku, težko primerljiv. Danski ustvarjalci preprosto imajo tisto nekaj več, kar spletejo v zgodbo, v atmosfero, v čutenje dogajanja, ki gledalca povleče in skorajda zasvoji. Morda je bilo to še najbolj očitno pri seriji Most, katere ameriška različica z Diane Kruger in Demianom Bichirjem v glavnih vlogah ni požela želenega uspeha, čeprav so bili Američani pripravljeni precej globoko seči v žep.

Več preberite v aktualni številki revije Vklop.