Profimedia

Peronospora (Peronospora cubensis) je glivična bolezen, natančneje jo povzroča oomicet – mikroorganizem, ki se obnaša podobno kot gliva, vendar je botanično drugačen. Pojavlja se predvsem v vlažnem in toplem vremenu, kar pomeni, da so dolgotrajna rosa, deževje in visoke nočne temperature idealne razmere za njen razvoj. Okužba se lahko razširi izredno hitro – pravzaprav dobesedno čez noč – in se z vetrom in dežnimi kapljicami prenese na zdrave rastline.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Uši na rastlinah: recepti, ki delujejo – in tisti, ki ne

Ekološki

Kaj pomenijo črtani dnevi v setvenem koledarju?

Kako prepoznamo peronosporo

Profimedia

Bolezen prizadene predvsem liste. Na njih se najprej pojavijo svetlorumene do rumene pege, pogosto oglate oblike, saj jih omejujejo listne žile. Značilno je, da se ob primernih razmerah te lise zelo hitro širijo. Na spodnji strani lista se lahko pojavi tudi značilna siva, plesniva prevleka – to so trosi povzročitelja, ki omogočajo nadaljnje širjenje okužbe. Listi, ki jih peronospora močno prizadene, potemnijo, se posušijo in odpadejo. Ko rastlina izgubi večji del listne mase, ne more več opravljati osnovnih življenjskih funkcij, kar se hitro pozna tudi na kakovosti in količini plodov.

Zakaj peronospora deluje tako hitro?

Ključno vlogo igrajo zoospore – gibljive trosne celice, ki nastanejo iz trosov, ko je prisotna vlaga. Zoospore se premikajo po listni površini, vstopajo skozi listne reže in sprožijo okužbo v zelo kratkem času. Pogosto se zgodi, da zvečer opazimo popolnoma zdrave rastline, že naslednje jutro pa vidimo prve znake bolezni.

Ukrepati je treba takoj

Ko se peronospora pojavi, je ukrepanje nujno. Pomembno je, da z okuženih rastlin odstranimo prizadete liste, saj s tem zmanjšamo vir okužbe. Rastline redno pregledujemo, zlasti po deževju ali v obdobjih visoke zračne vlage. Pomagamo si lahko z naravnimi pripravki, kot so čaj iz preslice ali raztopina sode bikarbone, ki lahko nekoliko zavrejo širjenje bolezni pri blažjih okužbah.

V hujših primerih pa je smiselno poseči po fitofarmacevtskih sredstvih – fungicidih, pri čemer izbiramo taka, ki so registrirana za uporabo na bučevkah. V ekološki pridelavi so na voljo pripravki na osnovi bakra, pripravki s koristnimi mikroorganizmi ali biološki fungicidi.

Ne pozabite na preventivo

Profimedia

Da bi peronosporo čim bolj uspešno preprečili, moramo razmisliti tudi o preventivnih ukrepih. Ti vključujejo zračno zasaditev, kolobarjenje (na isto mesto kumar in bučk ne sadimo vsako leto), ustrezno oskrbo rastlin z vodo brez močenja listov in izbiro odpornejših sort. Tudi vreme ima pri pojavu bolezni pomembno vlogo, zato je dobro spremljati napovedi in vremenske razmere, saj nam to lahko pomaga pravočasno ukrepati.