Januar na vrtu – katera dela je zdaj smiselno opraviti
Januar na vrtu je čas načrtovanja, pregleda in prvih opravil. Preverite, katera vrtnarska dela so v tem mesecu smiselna in kako se pripraviti na novo sezono.
Prvi mesec novega leta je na vrtu poseben. Čeprav se zdi, da narava miruje, je januar v resnici čas, ko postavljamo temelje prihajajoče sezone. To ni mesec hitenja, temveč premišljenih odločitev, opazovanja in priprave – tako zemlje kot sebe.
Dolgi večeri kar kličejo po vrtnarskih revijah, knjigah in zapiskih iz preteklih let. Prav lastne izkušnje, dopolnjene z novim znanjem, so pogosto najboljši kompas za naslednjo sezono. Januar je idealen čas, da razmislimo, kaj je na vrtu delovalo dobro, kaj nas je obremenjevalo in česa si v prihodnje želimo manj – ali več.
PREBERITE TUDI:
Koliko vrta je ravno prav?
Načrtovanje se začne pri velikosti vrta. Pogosta napaka je želja po preveč – več gred, več rastlin, več sort. A vrt naj bo tak, da nam ne jemlje veselja in časa za druge obveznosti. Za enega človeka je vrt velikosti približno 400 kvadratnih metrov še obvladljiv, obenem pa dovolj velik, da omogoča raznolikost in samooskrbo brez stalnega občutka, da nam delo uhaja iz rok.
Skrb za rastline v zimskem času
Januarja preverimo zimsko zaščito rastlin. Če so temperature dolgotrajno nizke ali je napovedana huda zima, rastline dodatno zaščitimo. Snežne odeje z gred praviloma ne odstranjujemo, saj deluje kot naravna izolacija. Očistimo le vrtne poti, sneg z njih pa premečemo na grede, kjer bo ob taljenju zagotovil dodatno vlago – dragoceno zlasti ob sušni pomladi.
Sneg redno otresamo z grmovja, drevja in plezalk, vendar zelo previdno. V mrazu so veje krhke in toge, zato jih lahko hitro polomimo.
Kompost, pepel in skrb za tla
Kompostni kup v tem času prekopljemo, da ga prezračimo in spodbudimo razgradnjo. Na dno lahko nasujemo debelejšo plast šote, ki bo vsrkala hranilne snovi, ki bi sicer odtekale v tla.
V zimskem času shranjujemo tudi lesni pepel iz kurišč – izključno pepel neobdelanega lesa. Tega ne trosimo neposredno po gredah, temveč ga dodajamo kompostu, kjer se bo enakomerno razgradil skupaj z drugimi organskimi odpadki.
Ograje, divjad in zaščita sadnega drevja
Preglejmo ograje okoli vrta in nasadov. Ob obilici snega se njihova dejanska višina zmanjša, zato lahko divjad lažje pride do drevja. Sneg ob ograjah in pod krošnjami sadnih dreves odstranimo, da srnjad ne doseže najnižjih vej, ki so ji sicer ob visokem snegu dobesedno pri gobčku.
Orodje, ki naj bo pripravljeno pravočasno
Zimski meseci so idealni za pregled vrtnarskega orodja. Zamenjamo polomljene ali majave dele, obnovimo ročaje, nabrusimo rezila ter poravnamo in popravimo kovinske funkcionalne dele. Dobro pripravljeno orodje pomeni manj poškodb rastlin in manj napora za vrtnarja.
Ptičje valilnice in življenje na vrtu
Preglejmo ptičje valilnice, jih očistimo in po potrebi popravimo ali dodatno učvrstimo. Če jih še nimamo, razmislimo o namestitvi novih – ptice so pomemben del vrtnega ekosistema in dragocene zaveznice pri uravnavanju škodljivcev.
Presajanje in sečnja – kadar vreme dopušča
V času, ko tla zmrznejo, lahko presajamo starejša sadna drevesa z zmrznjeno koreninsko grudo. Postopek zahteva potrpežljivost in natančnost, saj vsako presajanje rastlino prizadene. Obseg izkopane koreninske grude naj ustreza obsegu prihodnje krošnje, to pa pozneje upoštevamo tudi pri obrezovanju.
Če smo se odločili za sečnjo sadnih ali okrasnih dreves in grmovja, je januar primeren čas, saj naredimo najmanj škode na vrtu. Starih in visokih dreves nikoli ne podiramo naenkrat – najprej odstranimo veje, nato postopoma krajšamo deblo.
Obrezovanje sadnega drevja in grmovnic
Januar je primeren čas za obrezovanje ribeza in kosmulj, saj spomladi zelo zgodaj odženejo. Vsako leto izrežemo do tretjino najstarejših in manj rodnih vej. Pomlajujemo tudi leskove grme – pri rednem vzdrževanju postopno, pri zanemarjenih pa radikalno, z rezom do tal.
Proti koncu meseca, ko ni več hude zmrzali, lahko začnemo tudi z oblikovanjem listopadnih živih mej, kot so gaber, bukev ali kalina. Spomladi cvetočih grmov nikoli ne obrezujemo v tem času, saj bi s tem odstranili cvetne nastavke. Metličaste hortenzije, ki cvetijo na enoletnih poganjkih, obrezujemo močneje, pri čemer na vsaki stranski veji pustimo le en ali dva brsta.
Vezi, koli in opore
Preglejmo vezi, s katerimi so drevesa pritrjena ob oporo. Po potrebi jih zamenjamo in poskrbimo, da so dovolj široke ter nameščene v obliki osmice, ki preprečuje poškodbe lubja. Pripravimo tudi nove sadilne kole za drevesa, ki jih bomo sadili v prihajajoči sezoni.
Zalivanje zimzelenih rastlin in pregled zalog
Tudi pozimi ne smemo pozabiti na zalivanje zimzelenih rastlin, kot so sleči, azaleje, limone, oleandri in avkube – seveda le, kadar tla niso zamrznjena. Po zalivanju tla zastremo, ob močnem soncu in nizkih temperaturah pa rastline dodatno zaščitimo pred izsušitvijo.
Redno pregledujemo gomolje dalij, begonij in gladiol, hkrati pa še shranjeno sadje in zelenjavo. Vse bolne ali nagnite primerke nemudoma odstranimo, da preprečimo širjenje gnilobe.
Pelargonijam odstranimo suho listje, a jih ne obrezujemo. Sobnih rastlin, ki prezimujejo v hladnejših prostorih, v tem času ne gnojimo – z rastjo bodo začele šele, ko se dan opazno podaljša.
