Zdrav vrt se začne na papirju: zakaj je načrtovanje nujno
Zdrav zelenjavni vrt se ne začne z motiko, ampak z načrtom. Kolobar, počitek tal in živa zemlja so temelj dobrega pridelka.
Večina ljubiteljev domače zelenjave rada seje in sadi, seveda tudi vsi radi pobiramo pridelek, le malo pa je takih, ki se radi usedejo za mizo in sezono načrtujejo vnaprej. Slovenci smo narod akcije, delaven narod, s svinčnikom in papirjem pa nismo najbolj sprijaznjeni. A vedeti moramo, da je naše glavno orodje, ki omogoča zdravo pridelavo zelenjave oziroma ki sploh omogoča pridelavo hrane, zemlja. Ne motika, freza, lopata …, osnova, s katero delamo, je vedno zemlja. A ravno z njo ravnamo najslabše.
Zakaj je zdravje zemlje tako pomembno?
Zemlja mora biti zdrava, živa, da je dobro okolje za korenine rastlin, samo tako rastline rastejo res dobro, so zdrave in pravzaprav veliko naše pomoči ne potrebujejo. Zdrava in živa zemlja, se boste vprašali. Pa saj zemlja ni živa! A ravno to je napačno mišljenje. Res je, da je skoraj 95 % tega, kar držimo v rokah, mineralnega, neživega. A za zdravje naših rastlin je zelo pomembnih prav tistih 5 %, v katerih najdemo večino humusa in del tega so tudi številni makro- in mikroorganizmi. Ta del je izredno pomemben, da so rastline primerno in pravilno prehranjene.
Brez makroorganizmov, torej vseh deževnikov, takšne ali drugačne mrgolazni organska gnojila ne bodo hranila rastlin, pa tudi mineralna, umetna gnojila ne bodo hrana za našo zelenjavo. Mikroorganizmi, nevidni svet v tleh, poskrbi, da bodo korenine rastlin hranila sprejela, da se bodo hranila v njihovi bližini. Imajo še številne druge vloge, od tega, da branijo rastline bred škodljivimi mikroorganizmi (boleznimi), do tega, da znajo hranila in vodo celo pripeljati do korenin. Seveda pa ima ta sposobnost omejitve.
PREBERITE TUDI:
Večje število, predvsem pa velika raznolikost (biodiverziteta) teh organizmov je odvisna predvsem od našega ravnanja z zemljo. Za zdravo in živo zemljo je nujno potreben kolobar, da pa bo dovolj raznovrsten in predvsem širok, je nujno treba načrtovati in tudi hraniti zapiske za naslednja leta.
Kaj ima kolobar z načrtovanjem?
Za večino nas pravzaprav vse. Tudi sama sem zelo mlada začela delati na posestvu, kjer so se pridelovale zelo različne vrtnine, in to celo za seme, kar je še težje. Naslednje leto sem točno vedela, kaj in kje je kaj raslo, še tretje leto je nekako šlo. V četrtem letu pa so tudi moji mladi možgani odpovedali. Še hujše je na vrtu, ki ga obdelujemo več let. Preprosto pozabimo, kaj je raslo na posamezni gredi nekaj let nazaj.
Naj pa povem, da je priporočen razmik med pridelavo posameznih rastlin na istem mestu zelo različen. Od dveh let pri manj občutljivih razhudnikih, do treh let pri srednje občutljivih vrtninah, pri najobčutljivejših, špinačnicah in križnicah, pa celo pet ali šest let. To pa si le redko kdo še zapomni. Zato je smiselno, da si v januarju ali februarju na list papirja naredimo načrt, kje bo kaj raslo v prihodnjem letu. Pri tem načrtujemo tudi naknadne posevke, torej prezimne posevke.
Sama to naredim tako, da načrt narišem s svinčnikom, naknadne posevke pa z rdečim svinčnikom. Na list napišem še letnico. Tako mi tak načrt pomaga tudi pri načrtovanju setev v naslednjih letih. Svinčnik pa zato, ker se seveda v naravi vedno vse ne izpolni tako, kot smo risali na papir, in z radiranjem lahko zapisano z lahkoto popravimo. Pa še nekaj – samo svinčnik se ne zbriše z vlago. Tak načrt lahko brez skrbi vzamete s sabo na vrt, papir se lahko zmoči, pa bo zapisano še vedno ostalo.
Zakaj še je dobro načrtovati vnaprej?
Zato ker se spomladanska sajenja in setve začnejo hitro in nekako polnimo vrt z rastlinami, pozneje, v maju, pa nam preostanejo spet iste grede za plodovke. In smo v težavah. Ozek kolobar je najpogostejša napaka, zaradi katere vrtnine na vrtu niso tako zdrave, kot bi si želeli.
Kakšen pa je pravzaprav ta razmik, kolobar? Poznati moramo seveda botanične družine, sorodnost med vrtninami. Na srečo jih ni veliko. Potem pa moramo poznati njihovo občutljivost za ozek kolobar. Razhudnikom povsem zadošča dvoleten kolobar. Stročnice, zahtevajo vsaj trileten kolobar. Enako velja za kobulnice, med katere uvrščamo korenček, peteršilj, zeleno, pastinak, pa tudi zelišča, kot so komarček, kumina, janež.
Med košarice spadajo solata, radič, endivija, črni koren in tudi sončnice. A tukaj je majhna razlika. Solata lahko pride na isto mesto vsako drugo leto, ali pa, če je tako lažje, spomladi solata, za njo še endivija, potem pa dve leti brez košaric. Drugače pa radič in endivija zahtevata triletni kolobar, enako velja za črni koren. Sončnice pa bi morale imeti še daljši premor, celo petleten.
Tudi bučevke bodo povsem zadovoljne v triletnem kolobarju. Čebulnice oziroma lukovke, kot jim zdaj pravilneje rečemo, zahtevajo štiriletni kolobar, še bolje pa je, da pridejo na isto mesto vsako peto leto. Križnice in že prej omenjene lobodnice pa so izredno občutljive in potrebujejo vsaj petletni kolobar.
Načrtujmo tudi počitek
Zemlja mora tudi počivati. A v zadnjih letih vedno bolj ugotavljamo, da gola zemlja ni tisto, kar jo dela bolj zdravo in živo. Zato naj bo vedno prekrita, lahko z živimi, zelenimi rastlinami, lahko pa tudi s pomrznjenimi rastlinami, torej s slamo neprezimnih rastlin. Vrtnine je običajno ne prekrivajo povsem, prav tako je pridelek vrtnin običajno bolj ali manj cela rastlina.
Veliko rastlinskih delov odnesemo z gredice. S tem pa naredimo škodo številnim koristnim organizmom v tleh, od deževnikov do drugih bitij, ki potrebujejo rastlinsko maso za svoje življenje, seveda pa tudi mikroorganizmov. Zato planirajte vsaj 25 % površin od sredine avgusta naprej zasejati z različnimi rastlinami za zeleni podor. Ker so del kolobarja, je najbolje, da posejete mešanico vsaj petih različnih rastlin. Takšne mešanice lahko kupite, lahko pa jih naredite sami. Rastlin za zeleni podor ne kosimo, ne hranimo z njimi živali, ne nosimo jih na kompost. Pustimo jih na gredicah, tudi neprezimne pustimo čez zimo, da prekrijejo zemljo, ob pripravi gredic za setev pa jih pomešamo z zemljo.
Mnogi pravijo, da imajo premajhen vrt za to. Škoda je prostora, da bi ga tratili na tak način. A spet se spomnite na primer z ekološke kmetije: »Samo toliko živine imam, kolikor ji lahko zagotovim hrane za vse leto.« Tukaj velja podobno. Ker vedno pogosteje gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili, komposta pridelamo premalo, do pravega hlevskega gnoja z veliko nastilja pa je že težko priti, so tudi te rastline potrebne za zdrav in živ pridelek. Pod njimi pravzaprav zemlja počiva in se bogati.
E-novice · Rože in vrt
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
