S.R:/MPA

Ste ena od glasbenic, ki je tako rekoč odrasla pred občinstvom. Kako je bilo tako odraščati?

Prepričana sem, da je glasba zapisana v mojem življenju. Oče me je zelo lepo duhovno in glasbeno izobrazil ter mi dal odlično popotnico, ki mi je vedno prišla prav in mi pride prav še danes.

Na srce mi je položil, da sem glasbenica z dušo in telesom in naj se ne primerjam in ne tekmujem z drugimi. Da je vsak človek edinstven.

Dodal je, da morda nisem najboljša, sem pa ena in edina Anika. Lepšega mi ni mogel dati. Druga resnica, za katero sem mu neizmerno hvaležna, pa je, da ko mi bo »udarilo v glavo«, je z mano konec. Ko se napolni ego, je konec zdrave ustvarjalnosti. Glasbo imam zapisano v genih in srcu. Nikoli nisem razmišljala, kako bi bilo drugače, nikoli se nisem primerjala z drugimi. Samo sledila sem svojim sanjam, delala in delala … Nikoli mi ni bilo težko. Nekaterim je glasba v pogubo, mene pa je vedno našla in izvlekla tudi iz kakšnega temnejšega obdobja življenja.

S.R./MPA

Koliko zasebnosti ste lahko imeli? Koliko so ljudje vdirali vanjo?

Zelo hitro sem ugotovila, da je pomembno, da celo sebe dajem v glasbo, vse drugo pa ni tako zelo. Medije, no, ne prav vse, zanimajo tudi osebne zgodbe glasbenikov, njihovo življenje. A z malo spretnosti se je mogoče izogniti tem vprašanjem. Sama sem se odločila ljubosumno varovati svojo zasebnost. Kakšno podrobnost že razkrijem, a to ni bistvo.

Ljudem dajem predvsem svojo glasbo, drugega ne. Zato pa vsi včasih vedo več o meni kot jaz. (smeh) Mediji so se naučili, da glede zasebnosti nisem preveč zgovorna, pa nihče ne dreza vame. Za vse nastope, tako v živo kot na televiziji, se rada lepo uredim, saj obožujem energijo, ki se obrne na odru. Ko glasbenik da sebe občinstvu, mu to potem vrne. Potem sem za en teden mirna in polna energije. Ne potrebujem pa drugačne pozornosti. Premalo sem prisotna tudi na družabnih omrežjih, brez katerih pa danes ne gre: premalo dajem, slabo objavljam … V zadnjem času sem se sicer malo izboljšala, ker je to danes nujno zlo, a z objavami ne želim spustiti vseh v svoj dom. Ko vseeno objavim, si želim, da ljudje začutijo, kaj sem ustvarila. Ustvarjam zato, da gredo ljudje z mojih nastopov domov srečni.

Če bi se znova odločali, kaj bi počeli v življenju, bi bila odločitev ista? Kaj drugega vas še zanima?

Zanima me mnogo stvari.

Zelo rada pojem in ustvarjam glasbo, a lahko bi bila tudi filmska igralka. Igrala pa bi samo glavne vloge, za vse drugo je treba preveč čakati. (smeh)

Spogledovala sem se tudi s tem. Imam pa veliko otroško dušo, obožujem otroke in oni mene. Ne vem (še), kaj bi počela s tem. To je nekako v smislu, ko je neki fantek na vprašanje, kaj bi počel, če bi imel neskončno veliko denarja, odgovoril, da bi bil bogataš. Jaz najraje ustvarjam. Vendar tudi denarja ne smeš odrivati od sebe, a pri meni ni nič pogojeno z denarjem. Zame ni lepšega od ustvarjanja glasbe.

S.R:/MPA

Kako se vam zdi, da se spreminjate z leti? Kaj gre na bolje, kaj na slabše?

Zdi se mi, da se čisto nič se ne spreminjam. Vsa ta desetletja sem ostala ista Anika, ki je resna samo, ko poje. V življenju se ne smeš preveč zresniti. Ohranila sem svoj duh, iskrivost, otroškost, razposajenost.

Morda sem samo malce bolj previdna, a ne nezaupljiva do življenja. 

Upam, da bom tudi v prihodnje ostala popolnoma ista Anika. Na srečo se mi tudi telo ne spreminja. Seveda pa skrbim zanj in se imam rada. Pa tudi humor je vedno dobrodošel. Včasih se šalim, da je pozitivna plat nabiranja let slabovidnost. Ko se pogledaš v ogledalo, si si vedno všeč, saj sprememb ne opaziš. (smeh)

Koliko pozornosti namenjate svojemu videzu?

Videzu namenim veliko časa, pa ne za obiske kozmetičnih salonov, frizerjev, različnih vadb … Skrbim predvsem za to, da se imam lepo, plavam, gledam lepe stvari, uživam z družino, se smejim, kolesarim. Zadnje čase sem prav zaljubljena v kolo. Od njega se ne ločim niti na dopustu. Skratka, zase skrbim tako, da mi je lepo, da se ves čas trudim izboljševati razpoloženje, da sem z ljudmi, ki jih imam rada.

S.R:/MPA

Že desetletja so vaš zaščitni znak dolgi kodrasti lasje. So vam šli kdaj na živce?

Pred mesecem sem se ostrigla skoraj do vratu. Rada sem imela svoje dolge lase, res sem si jih z veseljem puščala rasti, zato pa tudi nisem nikomur pustila, da bi mi jih strigel. In ko sem si zaželela malce spremembe, sem se postrigla kar sama. Zelo mi je všeč nova, krajša pričeska. Z lasmi nimam skoraj nobenega dela: samo umijem si jih in pustim, da se posušijo na zraku. Kodri se potem oblikujejo kar sami. Če grem v morje, pa to poskrbi za prekrasne naravne kodre.

Niste samo vrhunska umetnica, temveč tudi uspešna poslovna ženska. Kako vam uspe to združevati?

Težko bi rekla, koliko sem res poslovna ženska, v zadnjem času se posvečam predvsem glasbi, poučevanju petja, tudi predavanjem …

Bolj sem se posvetila umetnosti in manj delu v družinski optiki. Ne bi si mislila, da se bo to zgodilo.

Imam dva otroka, dan ima le 24 ur, pa potem nekako čaram, da krmarim med učenci, katerih število nenehno raste, nastopi in vsem drugim.

Nina Kosar/Veseljak

Zelo delovna bo tudi vaša jesen. Kaj pripravljate?

Oče me je med drugim učil, da je treba najti barvo svojega glasu, ne tekmovati z drugimi in nikoli nehati sanjati. To velja za vsa področja življenja. Ker so me ženske velikokrat spraševale, kako se to naredi, jim želim pomagati pri tem. Zdi se mi, da je moje poslanstvo dajati ženskam zdravo samozavest. Me, ženske, pa tudi moški, ne smemo nikoli nehati sanjati, ne zatreti umetnika v sebi!

Lahko opravljaš katerokoli službo, še tako dolgočasno in samo zato, da plačaš položnice, vseeno je treba ohraniti ustvarjalnega duha.

Najti nekaj, kar te veseli, pa naj bo to ukvarjanje s čebelami, delo z energijami, izdelovanje okraskov … Karkoli, kar ti da zadovoljstvo in vzbuja veselje. To je tudi recept proti staranju. Ne tekmuj z drugimi, temveč išči umetnika v sebi, svojo unikatnost.

Svet se trudi, da bi nas uokviril.

Prav zato je treba čim več govoriti o tem. Tako kot se učenci pri meni lepo naučijo nastopanja in interpretacije, vem, da se bodo našli ljudje, ki jih bo nagovorilo, kar jim bom povedala. Vse, kar dajem naprej, je verodostojno in preizkušeno na lastni koži.

Kako ste doživljali obdobje, ko se je zdelo, da ste spregledani v slovenski glasbi?

Občutek neuspeha je morda bolj v ospredju kdaj v mladosti. Na srečo sem imela zelo kakovostnega vodnika – očeta in sva to hitro rešila. Dejal mi je: ena in ena je dva … Ne moreš biti vedno prvi. Niti ne najboljši. A z vztrajnostjo si ustvariš svoje mesto, ki ti ga ne more nihče vzeti. Za vse je dovolj prostora.

Kako se da živeti od glasbe v Sloveniji?

Ne ukvarjam se samo z glasbo, tudi učim, v zadnjih letih mi gre v glasbi še najbolje. Ni se še zgodilo, da en mesec ne bi imela nastopa. Nikoli pa ne dovolim, da bi pregorela.

Kaj bi želeli povedati ženskam, ki se morda počutijo, da do 40. ali 50. leta niso uresničile svojega potenciala?

Nič novega, česar nisem še povedala: vedno akcija! Zdaj si v najlepših letih, nikoli ni prepozno. Če ženske še niste dojele tega, je zdaj pravi trenutek, da sanjate in si uresničujete sanje. Sicer pa ženske zdaj niti pri 40 ali 50 letih nis(m)o več stare. Potencial lahko dosežete v tistem trenutku, ko se zaveste, da ga še niste in si ga želite.

MPA

Ste otrok Obale. Ste se kdaj želeli preseliti v Ljubljano, v prestolnico?

Nikoli! Preprosto moram živeti ob vodi. Sem vodna vila, pol riba pol človek. Sem morska deklica … Od nekdaj sem ljubila morje. Morje je več kot tri četrtine tega, zakaj rada živim na obali. In potem še ljubezen, otroci, družina. Rada grem po Sloveniji, a se rada vračam domov na morje. Že od nekdaj mi daje občutek odprtosti.

Ste mama dveh otrok, ki ste ju že omenili. Že morda kažeta kakšno željo in navdušenje nad glasbo in petjem? Kako ju boste usmerjali?

Oba moja otroka izjemno rada pojeta, prav navdušena sem, da ima hči Stela lepši glas od mene.

Z mano gre tudi na nastope, a je že povedala, da si ne želi peti. Je navihana 10-letnica, ki obožuje gimnastiko in konje. Tudi sin Devi rad poje samo v vrtcu. Nikdar ju ne bom k ničemur silila, podpirala bom njune izbire, pomembno je, da si bosta v življenju utrla svojo pot in bila srečna.