Katjuša Karlovini

Prepoznavnosti se še navaja, prizna. Lik, ki mu jo je prinesel, mu je na trenutke šel celo na živce. Predvsem njegova neodločnost. Sam je precej drugačen, pravi. Matej Zemljič je mlad nadarjen igralec, ki z lahkoto prehaja iz transformacije v transformacijo, ki mu jih narekujejo različne vloge. Svoje like gradi precizno in dosledno, ničesar ne prepušča naključju. Svet in življenje razume kot energijo, kjer velja, da se dobro vrača z dobrim.

Je poletje vaš letni čas?

Definitivno! Pravzaprav vse leto čakam nanj. Rad imam visoke temperature, sonce, morje, predvsem pa imam takrat največ prostega časa. Verjetno je poletje prav zaradi tega moj najljubši letni čas. Dobro ga izkoristim, najbolj za počitek, saj smo igralci zelo utrujeni po končani sezoni. Čas pa imam tudi za branje. Predvsem leposlovja, za katerega mi čez leto zmanjka časa. To je čas, ko si intenzivno prevetrim glavo.

Za večino je prelomno novo leto, zame pa je poletje tak čas, ko si dajem nekakšne zaobljube in stvari postavljam na novo.

Poleti je vse tako preprosto, lahkotno, takrat sem na visokih vibracijah, manifestiram stvari, želje in si postavljam načrte.

Omenjate visoke vibracije, manifestacije itd. Kako razumete življenje?

Razumem ga skozi energijo, verjamem vanjo in verjamem, da je vse energija. Verjamem tudi, da se vse, kar daješ od sebe, vrne. Verjamem v nekakšen zakon privlačnosti. Trudim se, da čim dlje ostajam na visokih vibracijah, kar poleti ni težko. Čez leto, zaradi dela in drugih obremenitev, navadno zdrsnem nekoliko nižje v vibracijah, vendar si takrat dobro počutje pomagam povrniti z naravo in športom. To mi zelo pomaga.

Katjuša Karlovini.

Kje je vaše »skrito v raju«, prostor, kjer vam je lepo?

Ne bom izdal lokacije svojega skritega raja, saj želim, da ostane skrita. (smeh) Rad se umaknem na samo, zasebnost in čas zase mi veliko pomenita. Serija Skrito v raju je namreč prinesla prepoznavnost, ki je nisem pričakoval in jo občutim na vsakem koraku.

Kako se sicer spoprijemate s prepoznavnostjo in priljubljenostjo?

To je nekaj čisto novega zame. Iskreno, nisem pričakoval tega buma. Sicer sem že igral v dnevnih serijah, vendar zaradi tistih vlog nisem bil deležen tako velike pozornosti, kot sem jo zaradi serije Skrito v raju. Ljudje me ustavljajo na cesti in me prosijo za avtogram. Zanimivo je, da so vseh generacij. Taka srečanja mi polepšajo dan, je pa vse skupaj zame tudi precej novo in se moram še navaditi na vso to pozornost.

Tovrstno priljubljenost lahko prinese samo televizija, film in gledališče ne v tolikšni meri. Ne nazadnje smo igralci v serijah vsak večer v dnevnih sobah ljudi in se z njimi povezujemo. Hvala bogu imam same pozivne izkušnje z ljudmi, v primerjavi z nekaterimi kolegicami in kolegi, ki so doživeli marsikaj. Eni od kolegic zaradi lika, ki ga je upodabljala v neki seriji, prodajalka v trgovini ni želela prodati cigaret, spet druga kolegica je v šok spravila prodajalca na bencinski črpalki itd. Marsikaj se doživi. (smeh)

Miran Juršič

Kako je bilo ustvarjati lik Marka?

Mark mi je bil zanimiv predvsem zato, ker ni samo bel, ima tudi veliko negativnih lastnosti, senc, travm, kar so lastnosti, ki so za igralca izziv. Tudi sicer so liki v tej seriji dobro napisani, niso samo črno-beli. Najbolj dolgočasno je, če moraš igrati prijaznega fanta. Super je namreč, da ti vloga ponuja večplastnost, razne globine … 

Matej, ali vi sami sproti rešujete izzive ali raje odlašate z njimi?

Zelo težko zaspim, če ne razrešim težav. Sem človek akcije in stvari rad razrešujem sproti s pogovorom. Verjamem le v takšno razreševanje težav.

Ne bi pa rekel, da sem konflikten človek, konfliktom se izogibam. Če se konflikt nakaže, se mu raje izognem in počakam, da se ohladim.

Vemo, da v afektu ni dobro razreševati stvari. Ko napetost mine, se pogovorim.

Komu se najlažje zaupate?

Pravzaprav nimam veliko pravih prijateljev, lahko jih preštejem na prste ene roke.

V življenju sem se glede prijateljstev večkrat opekel …Pred leti sem bil zelo odprt, zaupljiv do ljudi, zato sem bil večkrat razočaran.

V igralskem svetu smo namreč precej odprti, vendar nismo prijatelji, ampak smo kolegi. Malo prijateljev imam med igralci. Na žalost je ta poklic zelo povezan s tekmovalnostjo, zavistjo in tega sem bil deležen tudi sam od nekaterih svojih igralskih kolegov. Kar nekaj prijateljev sem izgubil zaradi tega, le redki so ostali. Zelo pa sem povezan s svojo družino. Zanje in za svoj ozki krog prijateljev sem zelo hvaležen, njim lahko zaupam vse.

Iz kakšne družine prihajate?

Iz take, ki me je vedno podpirala pri vseh mojih odločitvah. Predvsem glede igralstva, ki je bilo že od malih nog moja strast. Ko pogledam nazaj, ugotavljam, da so me opremili z zelo dragoceno doto v smislu spoznanj, da se v življenju dobro vedno vrača z dobrim. Opremili pa so me tudi s poštenostjo, odkritosrčnostjo in iskrenostjo do sebe in drugih.

OSEBNI ARHIV

Ste tudi sami že doživeli podobno ljubezen kot jo  v seriji  Skrito v raju doživita Mark in Lara?

Verjamem v take ljubezni in sem jo tudi že doživel. Bil sem v skoraj šest let trajajoči zvezi, za katero sem bil prepričan, da bo trajala večno.

Vendar se je odnos sčasoma začel ohlajati. Morda se bo slišalo čudno, a sem po eni strani hvaležen, da se je ta zveza iztekla, saj se je začela spreminjati v navezanost. Vedel sem, da to ni dobro in da moram izstopiti iz odnosa, čeprav je bila odločitev težka, bilo me je strah, občutil sem negotovost … Trenutno sem samski, če ste me to želeli vprašati. (smeh) Opažam pa, da veliko parov vztraja v podobnih zvezah, v katerih so velikokrat že iz navade, navezanosti in iz strahu, da bi bili sami.

Kakšen je za vas dober partnerski donos?

Temeljiti mora na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in prilagajanju. Na tem je, po mojem mnenju, smiselno graditi dober partnerski odnos. Pomembno se mi zdi tudi, da se partnerja veliko pogovarjata in da drug drugega ne jemljeta kot samoumevnega.

In kaj vas osrečuje?

Čedalje bolj ugotavljam, da me osrečujejo drobne stvari. Zame je sreča vse, kar imam in kar sem. Za vse to sem zelo hvaležen. Živimo v času, ki nas nenehno sili v neko nezdravo primerjanje; zakaj nisem tak kot drugi, zakaj nimam tega in onega, kar imajo drugi itd. Priznam, tudi sam kdaj zapadem v take primerjave, vendar se hitro spomnim na vse, kar imam, in postanem hvaležen za vse to. Vsako jutro pet minut namenim hvaležnosti.

Ni se smiselno primerjati z drugimi, vsak piše svojo zgodbo.

Drugi in njihove zgodbe so nam lahko samo navdih, kaj vse je mogoče. Tako jih jemljem tudi sam – kot navdih in možnost za uresničitev lastnih ciljev in želja.

Kaj je za vas svoboda? Kaj vas osvobaja?

Zame je svoboda to, kar živim zdaj. Počutim se zelo svobodnega, saj lahko sam razpolagam s svojim časom, lahko izbiram projekte in to, s kom bom delal. Včasih sprejmem tudi kak projekt, ki mi sicer ni najbolj zanimiv, a se zavedam, da je treba plačati položnice. Večinoma pa delam to, kar želim in kar me zanima. Osvobajajo me tudi potovanja, zelo svobodnega se počutim v naravi, predvsem kadar plavam ali smučam.