osebni arhiv

Za ljubezen je lep vsak letni čas, ne le pomlad, tudi jesen zna biti še kako zelo romantična. To ve tudi Marko, ki ima na jesenski poročni dan še vedno lepe spomine: »Letos 24. septembra je minilo točno 20 let od najine poroke. Spoznala sva se sicer v začetku poletja 1996, torej sva se za poroko odločila po devetih letih. Leto prej se nama je rodila prva hči Maša, ki je bila na poroki prava mala princeska, v drugem letu zakona pa še hči Zala.«

osebni arhiv

S Tino sta se spoznala po naključju v neki ljubljanski diskoteki, kjer so se takrat družili mladi: »Za današnjo mladino je to obdobje nepojmljivo. Ni bilo socialnih omrežij, zelo redki so bili mobilni telefoni, in če si dobil telefonsko številko, je bila stacionarna. Ta domači telefon je seveda uporabljala celotna družina. Ob najinem prvem srečanju nisem imel te sreče in sedaj lahko priznam, da tudi ne poguma, da bi Tino prosil za telefonsko številko. Moj podatek je bil le ta, da je iz Škofje Loke in da ima sestro dvojčico Nino. Ker sva bila tisti večer s Tino v večji družbi, sem imel omejen čas pogovora s to lepotico. Naj povem, da seveda nisem bil edini snubec, a tudi le nekaj skromnih podatkov, ki sem jih dobil od nje kot Sherlock Holmes, je bilo dovolj, da sem po približno tednu dni iskanja izbrskal njen domači telefon. Čeprav nisem bil ravno najstnik, saj sem štel že 27 let, so se mi roke pošteno potile, ko sem obračal številke na telefonu. Kot po navadi to gre, se je namesto nje oglasila njena mama, danes moja draga tašča babi Mojca, in ko sem se prijazno predstavil, sem na drugi strani zaslišal Tinin glas. Sprva se me ni takoj spomnila, saj je bilo najino prvo srečanje, kot rečeno, bolj boj za preživetje med drugimi snubci, no, potem pa je pogovor stekel. Rahel cmok v mojem grlu in pot mojih rok pa po telefonu hvala bogu nista bila opazna. Do prvega uradnega zmenka je minilo še kakih štirinajst dni. Od takrat naprej pa piševa svojo zgodbo. Če bi me na začetku najine skupne poti vprašali, ali je bila to ljubezen na prvi pogled, bi bil odgovor negativen, ker bi rekel ne. Danes, s temi življenjskimi izkušnjami in časovno distanco, z gotovostjo rečem da. Človek se uči, dokler je živ.«

Domači

Neverjetna razlika med slovenskima pevkama

Tuji

Kylie Jenner žaluje ob težki izgubi

Pred dvajsetimi leti pa se je zgodila njuna poročna pravljica: »Tistega leta 2005 je bil september muhast, deževen in kar hladen, a najin poročni dan je bil sončen in topel kot iz pravljice. Čeprav smo že vsi trije živeli skupaj v Višnji Gori, sta noč pred poroko Tina in Maša po običaju prespali v Škofji Loki pri njej doma. Ko sem se zjutraj zbudil, sem šel najprej na desetkilometrski tek in užival v misli, da bom že čez nekaj ur objel svojo ženo Tino. S svati smo se iz Višnje Gore odpeljali v Škofjo Loko po nevesto in nato na Škofjeloški grad, kjer je bil civilni del, od tam pa v Višnjo Goro, kjer je bil še cerkveni del poroke. Skupaj s svati smo se od tam odpravili na žur, ki je trajal vse do jutra.«

osebni arhiv

Metuljčki so še tu

Dvajset let zakona v svetu, kjer se ljudje hitro razhajajo, ni malo. »Res je, da dvajset let zakona ni malo, a nama do srebrne poroke manka še pet let. Vendar pa so leta sama po sebi le številke, če v njih ni ognja, dežja, mavrice, če se izrazim v prispodobah. Misel, ki pravi 'V ljubezni prilastiti pomeni izgubiti', pove marsikaj. Tako kot si pozoren in previden na začetku vsake nove poti, ne smeš pozabiti, da je tudi zveza dveh pot, ki ne sme postati navada in samoumevna rutina. Predvsem spoštovanje, pogovor, poslušanje in realni skupni cilji so zelo pomembni. Vem pa tudi to, da nama obema največ pomeni družina, najini hčerki. Vsak po svoje se trudiva biti dober vzgled njima in drug drugemu,« pove Marko o tem, kaj jima pomaga ohranjati trden odnos.

Njun odnos se je skozi leta spreminjal in zorel, a metuljčki niso izginili: »Zaljubljenost in metuljčki v trebuhu so nekaj, kar pravijo, da mine. S tem se ne bi strinjal. Zaljubljenost čez čas preraste v ljubezen, in ta je gonilo sveta. Da je ljubezen res tista prava, pa veš takrat, ko ob pogledu na ljubljeno osebo po desetih, dvajsetih ali petdesetih letih še vedno včasih začutiš tiste metuljčke v trebuhu. To je tisto nekaj več med dvema. Kljub vzponom in padcem, ki so normalni v odnosu, se je za to vredno boriti in iskati skupno pot. Ko pa v ta odnos pride otrok in se ljubezen pomnoži, postaneš kot starš na nek poseben način neustrašen, zaščitniški, po drugi strani pa zelo ranljiv. Kljub temu je to za naju najlepša izkušnja in preizkušnja v življenju.«

Marko in Tina se zavedata, da je odnos treba tudi graditi: »Zdi se mi bistveno vzeti si čas za naju. Kljub nenehnemu hitenju in iskanju velikih ciljev in dosežkov je ljubezen zelo plaha in skromna ptica. Človek je socialno bitje in bližina ljubljene osebe pomeni več kot karkoli na tem svetu. Rada sva skupaj, ker se razumeva, ker si nastavljava ogledalo tudi takrat, ko to ni prijetno, ker si zaupava, ker se znava kregati, ker se podpirava, ker mi je še vedno noro lepa.«

Domači

Bojan Cvjetićanin: »V pesmih pišem o vonju ljudi – zdaj vem, zakaj«

Tininih 50 let

V mesecu novembru bo Tina doživela še eno lepo obletnico, praznovala bo okroglih 50 let: »Tina je bila rojena prav na posebno leto. Kot glasbenik sem vesel, da se je tistega leta rodila tudi ena najlepših slovenskih skladb, ki govori o ljubezni in jo imamo Slovenci na nek način zapisano v genu. To je skladba Dan ljubezni. Seveda se bomo skupaj s Tino veselili ob njenem lepem rojstnem dnevu in ji poleg drugih komadov zapeli tudi Dan ljubezni.«

Ob tej priložnosti pa smo Marku dali tudi izziv, in sicer, kaj bi svoji soprogi zapisal v posvetilo v eni povedi, kaj bi ji sporočil. »Tini bi se za vsa ta leta skupne ljubezni, rasti in prilagajanja res iz srca zahvalil in ji v enem stavku povedal tole: 'Še vedno si mi noro lepa, še vedno imaš nasmeh dekleta, še vedno si mi noro lepa, zdaj tvoj obraz krasijo leta.'«

osebni arhiv

Seveda pa ni vedno lahko usklajevati družinskega življenja z življenjem glasbenika: »Glasbeniki imamo res nekoliko specifičen ritem in način življenja. Marsikakšen vikend, praznike in družinske zabave so moja tri dekleta preživela sama. A kljub temu vedno najdemo čas, da ga preživimo skupaj. Ko sta bili dekleti mlajši, smo lažje planirali te skupne trenutke in druženja, sedaj pa sta že odrasli in se seveda tudi midva prilagajava njima. Sem pa pred leti napisal besedilo, ki je posvečeno prav Maši in Zali, z naslovom Trta mojih dni. Ta pesem ima prav posebno mesto v mojem srcu.«

In kaj bi Marko danes svetoval mladim parom, ki šele začenjajo skupno pot? »Mladim parom, ki so zaljubljeni do ušes in imajo tiste nore metuljčke v trebuhu, bi svetoval, naj uživajo, naj se čim več pogovarjajo in naj razprejo svoja krila, a naj bodo vseeno previdni in preudarni. Mladost je lepa, zato naj nanjo ostanejo lepi spomini tudi v zrelih letih.«