Nekoč smo skrbeli, da otroci ne zaidejo v slabo družbo. Zdaj je izziv drug: sploh ne zapuščajo sob. Kaj vse se dogaja za zaprtimi vrati? Ste pripravljeni na tole?

So predporočne pogodbe zaščita, posel ali recept za težave?

Srečanje z Alenom in njegovo mamo Ivano Šošter je sreča.

Komaj 16 let je imela mlada mamica, ki se je leta 1988, ko je rodila v banjaluški porodnišnici, odločila, da bo dala hčerko v posvojitev.

Menjava partnerjev ali po domače svinganje ni ravno nekaj, o čemer bi ljudje govorili na kavi s sosedi, prav skrito pa tudi ni več. Kaj se dogaja?

Mamico Sandro je groza, njen sin naj bi šel jeseni v šolo. "Saj se je tako rekoč komaj rodil," pravi. Odgovarja psihologinja Eva Hrovat Kuhar.

Bliža se materinski dan. Čeprav neuraden, je to pomemben praznik za narod, kjer pojem matere kotira zelo visoko.

Moeša Kibibi Tajiri se je ob plesni karieri posvetila dobrodelnosti. Začela je obiskovati revne skupnosti in tam poučevati ples.

»Pridite sem, preden jo ubijem! Fotograf mi bo pomagal in njegova asistentka tudi! Na sodišču si bomo delili krivdo!« se je babica drla v telefon ...

Zmerjanje, poniževanje, zaničevanje, skrajna aroganca, pohlep … In nihče nič. Betežnega Bidna se je lotil vsakdo, norega Trumpa se očitno nihče.

Ne vem natanko, koliko sem bila stara, morda štiri ali pet let, mama je ležala na tleh v kuhinji, jaz pa sem sedela na njeni glavi.

Žal ne bom zares slišala vaših komentarjev, si pa mislim, da se boste v marsičem strinjali z menoj. Zaradi lastnih izkušenj, ki jih imate ...

Vsakdo je lahko medij – prevajalec sporočil iz onstranstva – le da se tega ne zaveda ali mu je vseeno …

Ni pomembno, če si grešila, pomembno je, da si preživela te napake. Da si jih prebolela in se iz njih učila.

Bralka ima vnuka, ki sta ji potarnala, da jima je včasih nerodno zaradi mame, saj se precej sproščeno pogovarja o samozadovoljevanju. Zaupala jima je, da se tudi sama igra ...

Od matere vsi, vključno z njo samo, pričakujemo veliko. Nihče tega ne ve bolje kot matere samohranilke. To so njihove zgodbe.

Ava je zaradi resne bolezni zamudila šolski ples očetov in hčerk. V bolnišnici so izvedeli za njeno željo in njeno sobo spremenili v plesno dvorano.

Gospod me je zvedavo opazoval in imela sem občutek, da me bo začel osvajati. Samo pet postaj časa še imaš, sem si mislila. Pohiti, se mi vsaj ne bo dremalo!

Tisti, ki smo imeli srečo, da so se nam rodili zdravi otroci, v resnici ne vemo, kako je, če se ti ne.

»Kdaj bo prišel tati domov?« sem spraševala svojo mamo, ko je kuhala kosilo za vse nas in bi oče moral že zdavnaj priti iz službe.