V službi petih papežev

27. aprila letos je Angelo Gugel dopolnil 83 let. Čeprav ni znana oseba, bi se lahko pohvalil, da je večkrat spremljal od blizu dogodke, ki so danes zapisani v zgodovino. A o tem nikoli ni želel govoriti. V Vatikanu je vse od leta 1955 delal v neposredni bližini papežev, kar ob treh kot osebni pomočnik. Pred kratkim je naredil izjemo in o svoji poklicni poti povedal nekaj dragocenih, tudi zelo osebnih spominov na druženje s papeži.

V pogovoru s Stefanom Lorenzettom, novinarjem italijanskega časopisa Corriere della Sera – po njem je povzet naš članek –, je Angelo Gugel opisal svoje službovanje ob kar petih papežih, polno vsakdanjih, a tudi zgodovinskih trenutkov. Med njimi so bili dogodki, za katere Gugel pravi, da so bili čudežni.

Kako je pravzaprav iz rodnih krajev, iz vasi Miane blizu Benetk, prišel v Rim? Lahko bi ostal vse življenje kmet, kot so bili njegovi starši, je dejal, a ko je dve leti obiskoval semeniško šolo, se je nanj spomnil prijatelj iz domačih krajev, ki je takrat že delal v varnostni službi v Vatikanu. Predlagal mu je, naj se še on prijavi za podobno službo v papeških palačah. Uspelo mu je in 2. februarja 1955 je začel delati kot varnostnik v spremstvu takratnega papeža Pija XII. in kasneje še njegovega naslednika Pavla VI.

Kot začetnik je opravljal naloge, ki mu niso dovoljevale, da bi se papežema približal. Videl ju je le od daleč, ko sta se na primer sprehajala po vatikanskih vrtovih, a varnostniki so morali predvsem ostati čim manj opazni. Le med počitnicami, v rezidenci na gradu Gandolfo, so se lahko srečali bolj osebno.

Takoj pridi v črni obleki. 26. avgusta 1978 je postal novi papež Albino Luciani, s papeškim imenom Janez Pavel I. Takrat je bil Gugel v času konklava z družino na počitnicah. Nekaj dni kasneje ga je poklical šef žandarmerije in mu naročil, naj se nemudoma vrne v Vatikan, oblečen v črno obleko. To je moral šele hitro kupiti. Novi papež ga je dal poklicati in mu ponudil službo osebnega pomočnika. Poznal ga je tako rekoč osebno, saj sta bila doma iz istih krajev in sta se srečevala, ko je bil Luciani še škof. Večkrat je Gugela obiskal na domu, poznal je njegovo mamo in ženo, njegovega svaka pa je posvetil v duhovnika.

Ob tem ga je novi papež opozoril, naj razume, da se bo moral, če se mu kar koli zgodi, vrniti na prejšnje službeno mesto. Papeško službovanje Janeza Pavla I. je bilo res zelo kratko, le 33 dni. Kot je znano, so ga zjutraj našli mrtvega v postelji. Gugel je v pogovoru priznal, da so ga vsa namigovanja o umoru, ki so se kmalu zelo razširila, razžalostila in jih ima za neumnost. Ob papežu je bil v zadnjih dneh, natančno je poznal vse okoliščine. Papež se je že nekaj dni počutil slabo, večer pred smrtjo skoraj ni pojedel večerje. Ob pol devetih zvečer ga je odslovil in mu dejal, da se vidita naslednje jutro. Ko je Gugel kmalu po sedmi uri prišel v njegovo spalnico, je bil že mrtev, a njegova roka je bila še topla, torej je umrl pred kratkim.

27 let ob poljskem papežu. Ko je že pričakoval, da se bo moral po kratkem službovanju v najožjem papeškem krogu vrniti med varnostnike, kot je predvideval dogovor, so ga spet poklicali. Čim prej se je moral zglasiti v zasebnih prostorih novega papeža. Niti preobleči se ni utegnil, se je spominjal. Noge so se mu šibile od razburjenja, ko je hodil proti apostolski palači. Tam so bili ob papežu samo poljski duhovniki, torej je nenadoma edini govoril italijansko. Papež ga je zato še pred svojim prvim nagovorom vernikov na trgu svetega Petra prosil, naj mu popravi izgovorjavo nagovora, ki ga v italijanščini še ni obvladal. Kasneje se je pred varnostniki nasmejano pošalil, da je polovica krivde za njegove napačno naglašene besede Gugelove.

Janez Pavel II. je bil papež 27 let in v tem času je ostal Gugel eden njegovih najtesnejših sodelavcev. Med njima se je zgradil trden odnos zaupanja in pripadnosti. Z leti je to postalo tako veliko, da je smel imeti ključe papeškega stanovanja, ali kot je v pogovoru natančneje pojasnil, dvigala, ki je tja vodilo. Nekoč jih je celo izgubil na sprehodu s papežem po plaži blizu Rima. Pomagati so mu morali z rezervnim ključem gardistov. Neverjetno je še to, se spominja, da je ključe petnajst dni kasneje na sprehodu po isti plaži spet našel.

To je bil eden tistih sprehodov, za katere mediji niso izvedeli, je povedal Gugel. Papež se je zelo rad odpravil v hribe, ne da bi o tem obvestili javnost ali da bi ga spremljali mediji. Leta 1984 mu je na enem takšnih potepov delal družbo kar takratni italijanski predsednik Pertini, znan levičar in nekdanji partizan, saj sta se dobro razumela.

Papež – žrtev atentata in eksorcist. Prav Gugel, to so dokumentirale danes že zgodovinske fotografije, je bil tisti, ki je bil tik ob papežu, ko so ga zadeli streli atentatorja Alija Agce in se je zgrudil tako rekoč v njegovo naročje. Življenje so mu rešili, čeprav je izgubil tri litre krvi. Ob njem je ostal ves čas prevoza v bolnišnico in tam čakal, dokler niso bili končani vsi urgentni posegi.

Ob njem je bil tudi, ko je opravil obred eksorcizma po eni rednih avdienc na trgu svetega Petra. Obsedeno dekle je preklinjalo in v besu imelo peno na ustih, kričalo je s prodornim glasom. Eden od škofov v bližini se je prizora tako ustrašil, da je pobegnil, papež pa je molil v latinščini, ne da bi se za hip zmedel. Na koncu se je dotaknil dekletovega čela. Njen obraz se je takoj zatem razjasnil v umirjen videz. Pozneje je papeža videl še pri drugem takšnem obredu v Auli Nervi.

Sinu in hčerki je pomagal z molitvijo. Gugel je prepričan, da je bil Janez Pavel II. sposoben narediti čudeže, in to je potrdil s primeroma iz svoje družine. Poročil se je leta 1964. Prva hči se mu je rodila mrtva, nato so se rodili trije otroci. Pri četrti hčerki se je nosečnost zapletla, in kot je prepričan Gugel, je preživela po čudežu. Ginekologi so zahtevali prekinitev nosečnosti, saj ni bilo veliko možnosti, da bi deklica preživela. Papež je omenil, da bo opravil mašo za pomočnikovo nosečo ženo, ki so jo odpeljali v operacijsko dvorano, da bi opravili carski rez. Deklici so kljub vsemu uspeli rešiti življenje, eden od zdravnikov je takrat očetu dejal, da je nekdo moral moliti za takšen izid. Gugel je povezal dva podatka: deklica se je rodila ob 7.15, prav takrat, ko je papež vsako jutro maševal. Nekaj dni kasneje jo je še krstil. Hčerki je ime Carla Luciana Maria, v čast obeh papežev, ob katerih je delal Gugel.

Podobno se je zgodilo junija 1990. Papež Wojtyla je imel na obisku takratnega italijanskega predsednika Francesca Cossigo, ko so poklicali Gugela. Povedali so mu, da je njegovega sina, ki se je vozil s skuterjem, zbil policijski avto. Fantu so dali malo možnosti za preživetje. Dolgo je bil v komi, nato pa se je zbudil in rekel očetu, da je videl, kako so ga obiskali trije bradati možje. Gugel je takrat razumel, da je spet pomagal papež: ko je sprejel ekumenskega patriarha Bartolomeja iz Konstantinopla, je ta molil za fanta skupaj z dvema pravoslavnima duhovnikoma iz spremstva.

Kako prijateljski in družinski odnos se je razvil med papežem in pomočnikovo družino, pove še to, da je Gugel smel k že zelo nemočnemu Janezu Pavlu II. pripeljati vso svojo družino. To so bili obenem trenutki, ki so se v pol stoletja službovanja v Vatikanu Gugelu tudi najbolj vtisnili v spomin. 2. aprila 2005 že zelo oslabeli umirajoči papež ni več mogel govoriti. Kot zadnja je v sobo vstopila hčerka, ki ji je po očetovem prepričanju rešil življenje in jo krstil. Papež se ji je nasmehnil in iz njegovih oči se je dalo razbrati, da jo je prepoznal.

Več v Zarji št. 18, 30. 4. 2018.