Vrhnika je bila ena prvih slovenskih občin, vključenih v projekt »Zero waste« (nič odpadkov), zato ni naključje, da so tej strategiji sledila gospodinjstva, podjetja, šole in tudi vrtci. »Pleničke za enkratno uporabo so bile velik del odpadkov, ki smo jih želeli zmanjšati,« je ravnateljica vrtca Marta Samotorčan pojasnila, zakaj so se odločili za projekt, ki so ga poimenovali »Zdrave ritke«. Pralne pleničke so napovedovale same koristi – finančni prihranek, po drugi strani pa koristijo tako zdravju otrok kot okolju. Več kot dovolj razlogov je torej bilo, da so z anketo dobili tudi podporo pri kar 70 odstotkih staršev in vzgojiteljicah, čeprav so vedele, da bo z njimi malce več dela kot s pleničkami za enkratno uporabo. Toda v vseh teh letih so se nanje že tako navadile, da s pralno plenico otroka previjejo skoraj tako hitro kot s pleničko za enkratno uporabo. Začetna velika investicija se jim je obrestovala. Odločili so se za domačega proizvajalca ter z njim in z vzgojiteljicami iz oddelka, ki je prvi poskusno uvedel pralne plenice, razvili svojo plenico, ki je spredaj malce višja, ožja v razkoraku, plenični vložki pa imajo večjo vpojnost, da pleničke niso tako hitro premočene. »Za vsako enoto so nam jih izdelali v drugi barvi, tako da jih v pralnici hitro ločijo. Pleničke so iz organskega bombaža, ki je beljen brez klora in barvan z neškodljivimi barvami, ne vsebuje kemikalij in pesticidov, ki bi lahko povzročili alergijske reakcije na občutljivi otrokovi koži. Proizvajalec nam jih tudi vzdržuje, popravi, če je treba, tako da zdržijo od dve do tri leta. Peremo jih v svoji pralnici na devetdesetih stopinjah z ekološkimi čistili. Oprane pleničke so nam kemično pregledali in imamo potrdilo, da so po pranju učinkovito razkužene.« Nekateri starši so namreč podvomili o higieni pralnih plenic. »Vsako leto se najde nekaj staršev, ki pralnim plenicam ne zaupajo, vendar ne kompliciramo in njihove otroke previjamo v pleničke za enkratno uporabo.«

Suhi so eno leto prej! Obiskali smo enoto v središču Vrhnike, kjer imajo malčki zelene pleničke in prekrivne hlačke. Tisti dan je bilo v skupini od ena do dve leti le pet otročkov, dva med njimi sta že brez pleničke. Večina staršev je s tem načinom zadovoljna, sta nam zaupali vzgojiteljici Doris in Anja. Ena od prednosti pralnih pleničk je, da so otroci prej suhi, saj bolj čutijo mokroto, ki jih seveda moti, in hitro ugotovijo, da je bolje lulati v kahlico ali stranišče, kot pa biti moker. »Tako se otroci navadijo higiene in uporabe stranišča, ko so za to že zreli, in jim ne podaljšujemo udobja, ki jim ga dajejo pleničke za enkratno uporabo,« je dodala ravnateljica Samotorčanova. Vzgojiteljice so nam zaupale, da otroci tudi nimajo nobenih težav s pleničnim izpuščajem. Ko jih starši pripeljejo v vrtec, jih previjejo v pralne pleničke, ob odhodu domov pa dobijo skrbno izbrane pleničke za enkratno uporabo danskega proizvajalca, ki so dermatološko testirane in 95-odstotno razgradljive.

Več v Zarji št. 18, 30. 4. 2018.