Rusija, ki ima v Siriji politične in gospodarske interese, je septembra pred tremi leti vstopila v tamkajšnjo vojno z jasnim ciljem – podpreti in ohraniti na oblasti režim sirskega predsednika Bašarja al Asada. Ruske sile v kopenskih operacijah ne sodelujejo, temveč izvajajo letalske napade, imajo pa v Siriji veliko vojakov, saj imajo tam pomembni oporišči – pomorsko in letalsko, ki ju bodo obdržale tudi po vzpostavitvi miru.
»Vojna v Siriji je v vsakdanjem življenju Rusov prisotna v medijih, vendar ti o njej poročajo toliko, kolikor to ustreza Kremlju,« razloži Vlasta Jeseničnik in opozori, da je za večino prebivalcev najpomembnejši medij televizija, kar v Rusiji pomeni državne televizije. To je enostransko in od države nadzorovano poročanje. »Ljudje časopisov skoraj ne berejo več, neodvisnih medijev s preverjenimi nepristranskimi informacijami pa je izjemno malo. Tako javni mediji ves čas poudarjajo, da je za razliko od zahodnih sil Ruse v Sirijo povabil sirski predsednik. Govori se izključno o vojni proti Islamski državi, o vojni, v kateri Rusija mora sodelovati, da zadrži mednarodni terorizem daleč od ruskih meja. V Siriji se namreč bojujejo tudi ruski borci, muslimani s Severnega Kavkaza.«
Zahod proti Rusiji. Kako Rusi sprejemajo nenehno žuganje Zahoda proti njim kot povzročiteljem težav? »Zakaj so se odnosi med Zahodom in Rusijo sploh zaostrili, se je treba ozreti nekaj let nazaj. Srž problema zadnjih štirih let je priključitev Krima Rusiji, ki je Zahod in Ukrajina ne priznavata. Rusija sicer trdi, da se je vse začelo z državnim udarom v Kijevu, z odstavitvijo Janukoviča, proteste v Kijevu opredeljujejo kot državni udar.«
Izjemno izkušena sogovornica pojasnjuje, da se odnosi med Zahodom in Rusijo niso ohladili čez noč. Ljudje v poplavi informacij zelo hitro izgubimo pozornost in tudi hitro pozabljamo, da se ni začelo z afero Skripal v Veliki Britaniji. Zadnji dogodki so razmerje sil le še bolj zamajali.
»Ruski pogled na primer Skripal je seveda povsem nasproten Britancem in zahodnim državam, ki so jih podprle. Moskva kakršnokoli vpletenost Rusije v napad na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Skripala odločno zanika. Pred dnevi je zunanji minister Lavrov dejal, da so v vzorcih krvi, ki so jih pregledali v švicarskem laboratoriju, ta je opravljal raziskavo za Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW), našli tudi strup BZ. OPCW je v poročilu zapisal, da je bil uporabljen samo en strup, in pritrdil angleškim preiskovalcem, da so izidi v laboratoriju dokazali prisotnost zgolj strupa novičok.«
Državni mediji Zahod, zlasti ZDA, prikazujejo kot glavnega sovražnika Rusije. »Tudi zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da 68 odstotkov Rusov za glavnega sovražnika znova štejejo ZDA. Evropa v očeh ruskih državnih medijev funkcionira kot nesamostojna entiteta. V Moskvi povezujejo Skripala s Sirijo, kažejo na »kemično vez«, veliko igro, s katero želi Velika Britanija okrepiti položaj v pogajalskem procesu z Evropsko unijo, iz katere odhaja.«
Koga zanima Slovenija? O Sloveniji in njenem odzivu ob aferi Skripal se v Rusiji ne govori, morda si je kdo v vladnih kabinetih naredil kakšno zabeležko. Smo premajhni, pojasnjuje Jeseničnikova, lani je bil naš izvoz v Rusijo vreden 830 milijonov, v najboljši časih je blagovna menjava obsegala manj kot milijardo in pol evrov.
Rusija je na drugi strani država, ki je v zadnjih letih postala tako gospodarsko kot vojaško močnejša, in želi si zagotoviti položaj na mednarodnem prizorišču. »Razmerje sil v svetu tukajšnji državni mediji predstavljajo tako, da omenjajo Rusijo kot oblegano trdnjavo, in v to ljudje verjamejo,« pripoveduje Vlasta Jeseničnik, ki pogosto potuje na različne konce te razsežne države ter se ogromno pogovarja z različnimi ljudmi. Ti po njenih besedah res verjamejo v to, da je za vse, kar se jim dogaja slabega, kriv Zahod. »To, da so si vzeli Krim, je zanje nekaj najbolj normalnega. Zelo majhen odstotek ljudi, ki berejo tuje in neodvisne domače spletne medije, meni drugače. Povprečni Rusi pa vidijo samo hudoben Zahod, ki je uvedel sankcije. Ne sprašujejo se, zakaj so uvedene, niti ne razumejo, zakaj Zahod Rusijo dojema, kot pravijo nekateri analitiki, kot 'toksično' državo. Državo, ki ji Zahod ne zaupa več. Njihova predstava je: saj mi nikomur nič nočemo, želimo graditi odnose kot enakovreden partner, ki se ne vmešava v notranje zadeve drugih.«
Zelo nevarno govorjenje. Oblegana trdnjava z močnim neomadeževanim voditeljem, ki brani ruski narod pred hudobnim Zahodom – to je predstava večine ljudi v Rusiji. Ti so po televiziji zasipani z analitičnimi pogovornimi oddajami, ki so na sporedu ves dan, vse do poznega večera. V njih ob zadnjih dogodkih v Siriji govorijo, kot da se približuje konec sveta. »Govori se o možnosti vojne, in to je zelo nevarno. Poigravati se s časopisnimi naslovi, kot je 'tretja svetovna vojna', je zelo neodgovorno. Da, to so strašni konflikti, ampak paziti moramo, kakšne besede uporabljamo. To govorim zato, ker sem poročala z vojnih območij, videla sem, kako padajo bombe in umirajo ljudje. Slovenija je del evropskega območja in Slovenci so doživeli dve strašni vojni. Druge svetovne vojne se ljudje še zelo dobro spomnijo in zato je izjemno pomembno, da o tretji ne govorimo. Še posebno zato ne, ker poznamo strašljive zmožnosti sodobnega orožja in da lahko z jedrskim orožjem v nekaj minutah uničimo svet. Zato se mi zdi zelo pomembno, da smo mediji odgovorni, ko govorimo o vojni. Vojne oziroma spopade običajno zakuhajo politiki, zadnji, ki si jih želijo, so generali. Ti namreč vedo, kaj pomeni spopad ali vojna: strahotno človeško trpljenje na obeh straneh, veliko ranjenih, žrtve.«
Prepričana je, da je tako v Moskvi kot v Washingtonu dovolj razumnih ljudi (to je dokazal tudi zadnji omejen napad v Siriji), ki se zavedajo, kaj bi lahko prinesel globalni spopad dveh jedrskih držav, kot so Rusija in ZDA, in imajo možnost vplivati na odločevalce tako v Washingtonu kot v Moskvi. »Kot volivci pa imamo možnost, da vsaka štiri leta razmislimo, komu bomo dali svoj glas, in upamo, da tako pripomoremo k svetu brez vojn. Naš planet prenese sedem milijard ljudi in vojne v njem niso potrebne!«
Zarja, št. 17, 24. 4. 2018
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
