Seveda jih ne boste videli po cvetličarnah in vrtnarijah, ampak si jih lahko ogledate v Arboretumu Volčji Potok, saj jim je gojitel in zbiralec Dušan Hrovatin podaril svojo nepreceljivo zbirko kaktusov, sukulent, živih kamnov, južnoafriških bulb in tilancij. Na ogled je več kot tisoč vrst, nekateri primerki so stari častitljivih šest desetletij.

Kaktuse je začel zbirati že v študentskih letih. »Takrat, v začetku šestdesetih let je bilo to seveda težko, ker kot študent nisem imel denarja za nakup novih vrst. Režim je bil strog in kaktusov ni bilo dovoljeno uradno uvažati, zato sem rastline in semena dobival na razne naslove v Avstriji ter jih nato postopoma prenesel v Slovenijo.« Seveda nimamo v mislih tistih nekaj vrst kaktusov, ki jih je mogoče kupiti povsod, vzgojiti pa tako, da odkrhneš mladiča od matične rastline. V sedemdesetih letih je njegova zbirka eksotičnih rastlin našla prostor v steklenjaku v Škofijah, kjer jih je v zbirki imel že 3500 različnih vrst! V Ljubljani jih je takrat sam vzgajal iz semen in razmnoževal za prodajo po vsej takratni Jugoslaviji.

Vzdržljive rastline s preprosto vzgojo

Nikoli ni sešteval, koliko ur preživi in dela v steklenjaku s svojimi rastlinami. Vse v povezavi s kaktusi je od nekdaj počel z velikim veseljem, zato ni imel nikoli občutka, da je njihova vzgoja zahtevala poseben trud. »Kaktusi in sukulente so me že na začetku zbirateljske poti povsem pritegnili s svojo vzdržljivostjo, z minimalno oskrbo in preprostostjo vzgoje. Šest zimskih mesecev namreč preživijo brez zalivanja na 10 stopinjah Celzija, v vegetacijskem obdobju pa na vsakih deset dni potrebujejo obilo vode, pod pogojem, da je substrat prepusten.«

Iz leta v leto je nato nadgrajeval svoje znanje in si z lastno vzgojo iz semen nabiral dragocene izkušnje. »O kaktusih je takrat bilo zelo malo dosegljive literature. V Sloveniji je bila na voljo samo ena knjiga v dveh delih. Kupoval sem predvsem nemške knjige, saj so bili v Nemčiji takrat na tem področju vodilni. Kupoval sem tudi knjige v francoskem, italijanskem in španskem jeziku in danes moja strokovna knjižnica vsebuje več kot dvesto različnih knjig. Kar trideset let sem bil naročen tudi na nemško strokovno revijo Kuas, ki je bila polna strokovnih nasvetov in podatkov o novih vrstah.«

Tihotapljenje semen

Že v sedemdesetih letih je Dušan Hrovatin vsako leto posadil po 300 novih vrst eksotičnih rastlin, zase je vedno zadržal nekaj najlepših primerkov. Pozneje jih je vsako leto vzgojil od 150 do 200 novih vrst, poleg tega pa je kupoval že odrasle rastline, saj je obiskoval tudi zbiralce in prodajalce kaktusov po vsej Evropi. Tako je bila njegova zbirka iz leta v leto obsežnejša.

Kot navdušen zbiratelj kaktusov in sukulent se seveda ni mogel upreti lepoti rastlin v naravnem okolju. »Iz potovanj v Srednji in Južni Ameriki sem v tistih časih prinesel semena, ki sem jih nabral sam, zato so bila brezplačna. Treba jih je bilo le skriti pred carino. Vendar to ni bilo težavno, saj si lahko v majhno vrečko spravil tudi na tisoče semen. Cariniki v tistih časih niso bili poučeni, kaj prenašam, zato sem jim razlagal, da so to semena raznih dišavnic in zelišč, ki jih potrebujem pri kuhanju.«

Posnema naravne razmere

Dušan Hrovatin se je posvetil vzgoji eksotičnih rastlin, ki je čim bližje njihovi rasti v naravi. »Že od začetka sem vedno poskrbel, da rastline pri meni tako kot v naravi rastejo počasi, saj le tako lahko dosežejo visoko starost in predčasno ne propadejo. Moje rastline zato prodajno velikost dosežejo šele v četrtem in petem letu, v nasprotju z vrtnarji, ki jih prodajajo že drugo leto. Prava rastna sezona se pri meni začne šele maja in konča septembra, tako da moji kaktusi brez zalivanja v stadiju mirovanja prezimujejo šest mesecev pri nizkih temperaturah od 8 do 10 stopinj Celzija. Pri komercialnih gojiteljih se sezona rasti začne vsako leto že februarja, takrat dvignejo temperaturo rastlinjaka na 20 stopinj Celzija, dodatno jih osvetljujejo z umetno svetlobo in začnejo zalivati s hranili. Rastline so tako v drugem letu že godne za prodajo, saj le tako lahko delajo z dobičkom. Poleg tega spomladi preventivno z insekticidi in fungicidi zastrupijo vse rastlinjake, saj si ne morejo dovoliti, da jim kakšna bolezen uniči vso letino.«

Vse manj resnih zbirateljev

»Po letu 1991 se je moja prodaja kaktusov in sukulent zožila samo na Slovenijo, zato je promet drastično upadal iz leta v leto. Zdaj se kaktusi, ki so stari 10 let, prodajajo po 3 do 5 evrov za primerek. Resnih zbirateljev v Sloveniji je namreč zelo malo, v primerjavi s časi Jugoslavije, ko sem samo v Beogradu imel več kot tisoč rednih zbirateljev, prav tako v Novem Sadu, Zagrebu, Reki, Splitu, Sarajevu in tako naprej. Ljudje so s takratno kupno močjo lahko množično kupovali eksotične rastline. Ravno nasprotno pa je danes, ko marsikdo niti otroku ne zmore kupiti želene rastline. Zato sem zaradi kupne nemoči ustvaril cenovno dostopen mini program za otroke s petimi različnimi kaktusi ter merico za zalivanje.«

Več v Zarji št. 19, 8. 5. 2018.