Maria Ana Kroflič, upokojenka: Le še dan za počitek. »1. maj mi ne pomeni čisto nič, ker ne hodim več v službo. Lahko pa povem, da se je ta dan včasih drugače praznovalo, saj so ljudje dejansko imeli kaj praznovati. Bili smo zadovoljni, danes pa dobro vemo, da so delavci vse prej kot to. Praznik dela nima več pravega pomena, saj delavci niso več obravnavani kot včasih, zato pa tudi ni več pravega vzdušja in veselja na ta dan. V času, ko smo mi hodili v službo, smo si pred 1. majem domove okrasili s smrečjem in slovensko zastavo, veliko več smo se tudi družili. Danes pa delavci tega ne počnejo več, saj jih ogromno dela od jutra do večera za male denarje in jim ta dan pomeni edino in mogoče to, da se lahko vsaj za en dan malo spočijejo.«
Manca Dežman, s.p.: Delovni dan kot vsak drug. »1. maj mi ne pomeni nič. Pa ne mislim tega v negativnem smislu, samo zame je to dan (ponavadi delaven) kot vsak drug. Enako je bilo tudi, ko sem bila še zaposlena, saj se ukvarjam s projekti v turizmu in organizacijo dogodkov, ki ne poznajo veliko vikendov in praznikov.«
Alenka Paveo, svobodnjakinja: Prekarcem zmanjkuje energije. »Jaz garam od jutra do večera. Bila sem prekarka, sedaj pa svobodnjakinja in 1. maj zame pomeni to, da gredo vsi razen mene na počitnice. Že kakih deset let je tako. Delu čast in oblast? No ja. Cenim sicer boj za pravice delavcev, vendar v Sloveniji žal zaznavam le boj za pravice delavcev javnega sektorja. Prekarcem (in podjetnikom) zmanjkuje energije, še posebej ker je boj z mlini na veter v državi, kakršna je naša, več kot pričakovan.«
Eva Breznikar, prekarka, glasbenica, oblikovalka: Za 1. maj še nikoli nisem imela prosto. »Ta datum mi ne pomeni nič drugega kot kalkulacijo, ali bo lepo vreme in promet ali bo slabo vreme in prazno mesto. Prekarka sem od začetka (od 2005), ker redne službe nisem dobila, in za 1. maj še nikoli nisem imela prosto.«
Več v Zarji št. 18, 30. 4. 2018.
