Uspeh temelji na eni strani na okoljskem davku, ki ga je uvedla norveška vlada, na drugi strani pa na visoko ozaveščenih državljanih, ki v programu z veseljem sodelujejo.

Čarobni sestavini? Davek in kavcija. Od leta 2014 morajo vsi proizvajalci in uvozniki plastike plačevati okoljsko dajatev v višini okoli 40 centov na plastenko. A ta davek ni za vsakega enak. Več ko podjetje reciklira, nižji je. Če podjetju uspe reciklirati več kot 95 odstotkov plastike, je davka oproščeno.

Tudi kupci za vsak izdelek v plastenki, ki ga kupijo, plačajo nizko kavcijo. Svoj denar dobijo nazaj tako, da prazne plastenke vrnejo v enega od 3.700 zbiralnikov. Ti so postavljeni v supermarketih in trgovinah po vsej državi, ob vračilu plastenke pa preberejo črtno kodo, registrirajo vračilo in izdajo potrdilo. Na isti način deluje tudi zbiranje pločevink. Vrnjeno embalažo nato odpeljejo v enega od treh zbirnih centrov. Tam jo sortirajo in pošljejo v reciklažo.

Eno pogostih vprašanj, ki ga dobijo, je, zakaj na enak način ne reciklirajo stekla. Odgovor vas zna presenetiti. Steklo je kot embalaža namreč manj okolju prijazno, saj je težje in za njegovo reciklažo porabijo precej več energije.

Nadzor nad uporabljeno plastiko. Seveda pa to ne pomeni, da lahko kar brez slabe vesti kupujemo plastenke, če jih le odvržemo v pravi zaboj. Vsaka plastenka namreč ni primerna za reciklažo. Na Norveškem je zato strogo predpisano, kakšne materiale proizvajalec lahko uporabi. Plastenk iz tujih dežel ne zbirajo, saj so mnoge slabše kakovosti, polepljene z etiketami in zamaški, ki niso primerni za ponovno uporabo.

Shemo vodi Infinitum, neprofitna organizacija, ki so jo ustanovila podjetja za izdelavo plastenk sama. Vsak uvoznik, ki registrira izdelek iz plastike za prodajo na Norveškem, mora podpisati pogodbo z družbo Infinitum in se pridružiti zadrugi.

Podobne sheme obstajajo v Nemčiji in več ameriških zveznih državah, a Norveška se lahko pohvali, da je njen sistem najuspešnejši. Leta 2017 je Infinitum zbral več kot 591 milijonov plastenk in številne, ki so ta trenutek v obtoku, vsebujejo material, ki je bil recikliran že več kot 50-krat. Sten Nerland, direktor logistike in poslovanja pri Infinitumu, pravi: »Okoljsko ozaveščena podjetja verjetno mislijo, da bi se morala izogibati plastiki v vsaki obliki, a če je ta učinkovito obdelana in reciklirana, je plastika eden najboljših izdelkov za uporabo: lahka, voljna in poceni.«

V zadnjih nekaj letih so številne države poslale predstavnike v Infinitum v upanju, da lahko tudi same uporabijo norveški model. Tja so potovali odposlanci vse od Škotske, Francije in Nizozemske pa do Kitajske, Indije, Avstralije in ZDA. Tudi Hrvate so že imeli na obisku.

Plastike nam torej ni treba popolnoma opustiti, le pravilno moramo ravnati z njo. Tega danes zagotovo ne počnemo. Še vedno namreč vsako leto v oceane odvržemo približno osem milijonov ton plastičnih odpadkov. Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, ocenjujejo, da bo do leta 2050 v oceanih več smeti kot rib.

Zarja Jana, št. 40, 5.10. 2021