Menstruacijo ima približno četrtina svetovnega prebivalstva. Vsekakor tolikšna skupina, da jo je težko, pravzaprav kar neodgovorno ignorirati. Ženske v rodni dobi seveda še toliko bolj zanima vsak potencialno škodljiv poseg v njihovo telo, in sem vsekakor spada tudi cepljenje. Strah, da bi lahko imele motnje v menstrualnem ciklu dolgoročnejše posledice, vse tja do neplodnosti, je med mladimi ženskami dokaj razširjen, posledica pa je tudi zavračanje cepljenja, ugotavljajo nekateri strokovnjaki. Razlog za to tiči tudi v pomanjkanju prepričljivih in pomirjujočih strokovnih pojasnil na podlagi resnih znanstvenih raziskav – ki jih glede menstruacije že tako ni prav veliko.
Je res lažje priti na Mars? Gre za področje, ki ga je že tako ali tako težko raziskovati, tarnajo raziskovalci, predvsem zato, ker na menstrualni cikel in vse v zvezi z njim vpliva toliko različnih dejavnikov. (Pa kaj, tudi preučevanje Marsa je zahtevno, pa so vsi navdušeni nad njim, je ob tem sarkastično pripomnila novinarka Guardiana.) Nekoliko, če ne kar precej, pa gre zadržke ali nezanimanje, kakor hočete, za tovrstne raziskave preprosto pripisati tudi pokroviteljsko vzvišenemu odnosu moških, ki so na področju znanosti praviloma više na hierarhični lestvici, do t. i. ženskih težav.
Te ignorance, vsaj glede potencialne povezave cepiva proti covidu in motenj menstruacije, naj bi bilo vsaj ponekod zdaj konec. Dejstvo je, da so ženske, čeprav se jih o tem ni niti posebej spraševalo niti kaj dosti upoštevalo, vendarle poročale o težavah z menstruacijo, ki so jih imele po cepljenju. V ZDA so zabeležili več kot 140.000 prijav, v Veliki Britaniji več kot 30.000. Številke, ki so znanstveno srenjo končno prepričale, da se je treba tem težavam resneje posvetiti, o čemer so začeli odgovorneje razpravljati oziroma poročati tudi v uglednih znanstvenih revijah, kot je denimo British Medical Journal.
Obsežne ameriške raziskave. O težavah z menstruacijo oziroma neobičajnih krvavitvah iz nožnice in nekaterih drugih tovrstnih težavah so ženske poročale tako po cepljenju z vektorskimi kot tudi mRNA-cepivi, spremembe pa, kot trdijo znanstveniki na podlagi teh poročil, navadno trajajo le cikel ali dva in nimajo nobenih dolgoročnih posledic, sploh ne na rodnost. A to morajo zdaj, kot rečeno, potrditi še z obsežnejšimi znanstvenimi raziskavami. Ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) je denimo zanje pooblastil pet uglednih inštitucij (Boston University, Harvard Medical School, Johns Hopkins University, Michigan State University in Oregon Health and Science University), potekale naj bi eno leto, NIH pa je zanje skupno namenil 1,67 milijona dolarjev.
Če so torej motnje dejansko posledica cepiva, tako je za zdaj prepričana večina znanstvenikov, je treba vzrok zanje iskati v odzivu imunskega sistema na cepivo, ki se v organizmu pač kaže na različne načine, in ne morda v kateri od komponent v cepivih, prav tako cepiva naj ne bi neposredno vplivala na hormone oziroma njihovo delovanje.
Kaj pa če gre zgolj za stres? »Lahko je več razlogov, zakaj prihaja do zamika menstruacije, krvavitev zunaj običajnega cikla ali neobičajno močnih krvavitev,« pravi vodilni raziskovalec na Univerzi Johns Hopkins prof. Mostafa Borahay. »Ta raziskava nam bo pomagala bolje razumeti, ali res obstaja povezava med cepivi proti covidu-19 in spremembami v menstruacijskem ciklu ali pa so te posledica česa drugega, na primer spremenjenega življenjskega sloga ali s pandemijo povezanega stresa.«
Več v reviji Zarja Jana, št. 42, 19.10. 2021
