S širokim lepilnim rakom sem zaščitila robove, položila na tla ob steno nekaj papirja in si pripravila različne odtenke barve za les in zid v plastične lončke.
Ta je za ekološko bolj ozaveščene prenavljavce, lepilne rake, predvidevamo, lahko uporabimo večkrat kot lepilni trak, pa še reciklirajo se, odzive rakov na njihovo novo funkcijo pa sicer še zbiramo.
Pozabimo na diskretno linijo ob robu obraza – rdečico nanesimo naravnost na sredo obraza, skoraj dobesedno pod oči.
Diskretno kar naravnost rahlo zardeli pripominjamo, da se zaljšamo še vedno z rdečilom.
Pripevek za dolgotrajno oskrbo bo nekaj takega, kot je pripevek za pokojnino.
Avtorica zapisanega si zasluži Nobelovo nagrado za ekonomijo: zakaj bi nam trgali prispevke za mizerne pokojnine, ki bodo ali pa morda tudi ne, raje si jih pripojmo! In si že slikamo dolge vrste prepevajočih vsak mesec pred izpostavami Fursa. Za ušesa morda ne bo blagodejno, za žepe pa.
Nekatere njive s sadjem kmetje pridelujejo v rastlinjakih za zaščito pred soncem in vetrom.
Prekrasen primer, kako povedati čim več na čim manj prostora. In potem sadje rase na njivah, te so v rastlinjakih, vse je zaščiteno, no, morda ne vse, ampak samo nekatere njive, ali morda nekatere vrste sadja … Kaj je torej pesnik hotel povedati?
Svetovno zdravstveno organizacijo so kritizirali zaradi tesnega sodelovanja s farmacevtskimi podjetji, vključno z Rochejem, pri odzivu na pandemijo svinjske gripe.
Prašičja gripa si ni sama izbirala imena, torej mora ostati, kot je, čeprav se svinjska morda lepše sliši, moramo pa dodati, da je še najbolj svinjska od vsega sprega politike in farmacije, s čimer pa prašiči nimajo nič in je to itak tema za kako resnejšo razpravo v kaki drugi Janini rubriki.
Ribarjenje rib že od davnine obvladajo, na primer, polarni medvedi, ki so se nekoč odcepili od svojih rjavih in črnih sorodnikov.
Zadnjič smo ga videli, sedel je ob luknji, izvrtani v led, v vodo namakal trnek in srebal pivo. Bil je dvakratni čudež: polarni medved, ki ribari, in to ribe!
Še posebej odmevna nesreča se je zgodila nedavno, ko so gorki reševalci namesto da bi sedli k velikonočnemu zajtrku oddivjali v svoje centre in potem v meglene gore, kjer je plaz poškodoval pet planincev.
Hm, morda smo odkrili skrivnost (in rešitev, Jana vedno ponuja rešitve!) čedalje številnejših nesreč v gorah in zakaj se dame kar v salonarjih podijo po Triglavu: gorki gorski reševalci. Ker vsaka sanja o tem, da jo k sebi stisne seksi, topel, neustrašen junak. Kaj je rešitev? Gojzarji in objemanje gorkih dedcev v dolini.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, 52, 27. december, 2023.
